Vodnica je vznemirjeno preštevala potnike na avtobusu. Na poti na ekskurzijo je naštela 31 upokojencev, zdaj pa jih je bilo nenadoma 32, čeprav nihče ni vstopil. Končno je ugotovila, kaj se je zgodilo, vendar je odgovor zadržala zase. Kdo pa rad prizna, da se je uštel?

Bog očitno nima enakih težav s štetjem kot naša vodnica. Navsezadnje ne pozna le števila zvezd, temveč tudi njihovo ime. S takšnim pregledom so napake verjetno izključene. Ta izjava ne bi smela navdušiti le raziskovalcev zvezd, ki jih do danes še niso prešteli do konca, temveč tudi nas.

Psalmist govori o ljudeh, ki nimajo vedno vesele pesmi na ustnicah, ki so včasih brez poguma in obupani. Zanje kliče: “Velik je naš Gospod in silen v moči” (v. 5). Ta velika moč ne deluje le v vesolju, ki vse usmerja v začrtane smeri. Mar On, ki šteje zvezde in jih imenuje po imenu, ne pozna tudi imena tistih, ki so nemočni in utrujeni, ki trpijo in se počutijo zapuščene? Pisec psalma jih spodbuja: Bodite pogumni, niste prepuščeni sami sebi, kajti Bog “ozdravlja potrta srca, in obvezuje [vaše] rane” (v. 3 EKU). Božja skrb se ne izgublja v prostranstvu vesolja, temveč je namenjena njegovim otrokom.

On pozna matere samohranilke, ki morajo usklajevati skrb za otroke, službo in gospodinjstvo. Vidi študenta, ki ga je strah pred izpitom; starejšo gospo z majhno pokojnino; mlado žensko, ki je pravkar prišla iz zdravniške ordinacije s skrb vzbujajočo diagnozo. Vse jih pozna po imenu. Že samo to spoznanje mi lahko vlije pogum, saj mi pokaže, da nisem odvisen od svojih omejenih moči. Moje rezerve so včasih izčrpane. Toda obstaja nekdo, ki me pozna in ljubi; v njegovih očeh sem pomemben. Njegovi veliki moči lahko zaupam in nanj se lahko zanesem.

To je izkusil psalmist, ki nas spodbuja, da sodelujemo v njegovi izkušnji: “Pojte Gospodu z zahvalo, igrajte na citre našemu Bogu!” (v. 7 EKU). Dobro je vedeti, da se Bog ne moti pri štetju. Vse, ki so z njim na poti, želi varno pripeljati domov.

Johannes Fiedler