Mlada ženska je v sporočilu starejšemu bratu na internetu zapisala: “Na igrišču si me varoval pred velikimi otroki. Pri 17 letih sem jokala zaradi svoje prve velike ljubezni, ko sem sedela v tvojem naročju.” Kako čudovito je, ko lahko otroci v svojih starejših bratih in sestrah doživijo nekaj podobnega ščitu ali zatočišču, ki jih varuje!

Nisem vedel, da se nekaj podobnega dogaja tudi v naravi. Afriške pritlikave antilope (imenovane dik-dik) rade živijo v bližini levov. Ker so majhne kot zajci, jih levi prezrejo, ker so zanje premajhen zalogaj. Zato pa uživajo zaščito močnih plenilskih mačk! V bližini levjih tropov dik-diki živijo precej dolgo. V neki knjigi za menedžerje sem prebral: “Ljudje, ki živijo neopazno v okolju močnih ljudi, uporabljajo to načelo prav tako uspešno.”

Pesnik 91. psalma je našel mogočno osebo, v bližini katere je bil varen. Vendar Gospod ni le mogočen, temveč celo “Najvišji”. Pod njegovim obrambnim ščitom je dovolj prostora za vse, ki bežijo pred raznimi sovražniki. Kot starejši brat nas vzame v varstvo in nas tolaži. Kadar doživimo poraz, ker smo se počutili dovolj močne in smo se borili sami, pri njem ne naletimo na dvignjen kazalec, ampak na njegove iztegnjene roke.

Bog na koncu psalma poda zelo lep odgovor: “Ker mi je vdan v ljubezni, /…/ ga hočem oteti; na varno ga postavim, ker pozna moje ime” (vr. 14 CHR). Te besede kažejo, da je Bog še posebej zadovoljen, kadar nas k njemu ne žene predvsem potreba, ampak ljubezen. Ko v stiski iščemo zatočišče pri njem, mu izkazujemo svoje zaupanje; a ko iščemo njegovo bližino, ko nismo v stiski, kažemo svojo ljubezen do njega. S tem ga še bolj počastimo.

Gospod, želim biti takšna oseba, ki pri tebi išče več kot le zatočišče v stiski. Zaradi svoje ljubezni do mene okrepi moje hrepenenje po tebi!

Elí Diez-Prida