David je v tem svetopisemskem odlomku naredil nekaj zelo pametnega. Spomnil se je izkušenj, ki jih je imel z Bogom v izrednih razmerah. Zakaj mi je pogosto tako težko takoj zaupati Bogu, ko sem v težavah? Moj največji problem, ko se soočam z velikani, se imenuje strah. Prestrašim se in pozabim moliti. Osredotočim se na negativne stvari in si predstavljam vse možne scenarije. Kaj si mora misliti Bog, moj ljubeči Oče, ko me vidi takšno? To je namreč Bog, ki nam obljublja, da mu lahko zaupamo z vsem srcem, namesto da se zanašamo na svoj um (Prg 3,5).

Že nekaj časa so mi te vrstice nenehni vir spodbude. Odkar načrtno in intenzivno proučujem Sveto pismo, da bi bolje spoznala Boga, in si vzamem veliko časa za molitev, se je v meni nekaj spremenilo. Dve točki sta mi postali še posebej pomembni. Prvič, ko naletim na težave – na nepredvidljive Goljate in zlobne velikane – se želim najprej in predvsem obrniti na Jezusa. On bi moral biti moj prvi klic. Že nekaj časa se zahvaljujem Gospodu za rešitev težave, čeprav sem še vedno sredi nje in še ne vidim srečnega konca. Zahvaljujem se mu, ker On pozna najboljšo rešitev zanjo. S tem mu poskušam prepustiti vodstvo in ponotranjiti svoje prepričanje, da ima Jezus rešitev še pred nastankom težave.

In drugič, neprenehoma se mu želim zahvaljevati za njegovo vodstvo. Z zahvaljevanjem se nam izkušnje bolje vtisnejo v spomin in nas v težkih situacijah spomnijo, kako čudovito nas je Bog vodil do zdaj. Tudi danes se želim Jezusu zahvaliti za to, da sem z njegovo pomočjo že premagala številne leve, medvede in velikane. Vedno mu bom zaupala!

Lea Helmrath