Vsak dan mi oglasi ponujajo nove kulinarične stvaritve, ki obljubljajo, da so “najbolj božanska stvar, kar jih boste kdaj poskusili”. Privlačna embalaža nam obljublja nekaj novega in osupljivega. Vendar pa novo pogosto zelo hitro izgubi svojo privlačnost. Čokoladna tablica postane neznosno sladka in nas pogosto razdraži. Tveganje za bolezni srca se povečuje s telesno težo. Zanimivo pa je, da ostajamo lačni. Lačni nečesa velikega, iskrenega in resničnega, kot je kruh.

Doma pečen kruh ne potrebuje neonskega oglaševanja. Njegova dišeča aroma je povsem dovolj. Obudi spomine na otroštvo, dom, varnost in zaščito. Kruh lahko vedno poteši lakoto in nam da energijo. Ničesar ni, kar bi mu bilo podobno, zato ni nič nenavadnega, da je Jezus zase rekel, da je kruh življenja.

Tudi kruh življenja ne potrebuje reklame. V tišini nas ta kruh – Jezus – nežno tolaži, zdravi in polni ter zadovoljuje naše hrepenenje po varnosti in ozdravitvi. Druge metode samopomoči nam obljubljajo hitre rezultate ali dajejo velike obljube. Toda slej ko prej nas pustijo čustveno revnejše in še bolj lačne ljubezni. Jezus je jasno izpostavil to razliko: “Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju” (Jn 10,10).

Kulinarična moda se nenehno spreminja, kruh pa je že tisočletja osnovno živilo. Tudi svetovni nazori se radikalno spreminjajo; razpolovna doba moralnih načel in vrednot se vsak dan skrajšuje. V nenehno spreminjajočem se svetu je tolažilno vedeti, da se nekaj ne spreminja: “Jezus Kristus je isti, včeraj in danes in na veke” (Heb 13,8). Njegove obljube so vredne zaupanja. Tudi danes nas vabi, da na novo okusimo in odkrijemo kruh življenja (Ps 34,9).

Chantal J. Klingbeil