Ko sem zaradi nenadne paralize leve roke tri dni preživela v bolnišnici na Kreti, je bila moja potrpežljivost na preizkušnji. Obstajal je sum na možgansko kap, boreliozo, Parkinsonovo bolezen in multiplo sklerozo. Po neštetih preiskavah sem prejela novico, da me bodo morda še isti dan odpustili. Zdravnik je menil, da je treba nadaljnje preiskave opraviti v Nemčiji, vendar je želel pregledati še izvid preiskave možganov. Potrpežljivo in napeto sem čakala, saj je bil moj povratni let že naslednji dan. Vsakič, ko so se odprla vrata, mi je srce divje razbijalo – toda zaman. Vedela sem, da bolnike odpuščajo do 18. ure, zato sem ob 16. uri vprašala, kdaj bo prišel zdravnik. Po odgovoru “Morda danes, morda pojutrišnjem,” sem pobledela. Morda? Ob 20. uri je moja britanska sobolnica rekla, kako zelo me je ves dan občudovala zaradi moje potrpežljivosti. Še dobro, da ni mogla videti vame, sem pomislila, saj sem bila polna obupa in nepotrpežljivosti. Grški zdravnik je gotovo vedel, kdaj – če sploh kdaj – se bo vrnil v bolnišnico, le vsi drugi tega niso vedeli.

Potrpežljivost je sposobnost čakanja in vrlina, ki se je lahko naučimo za boljše spopadanje s svojimi hrepenenji. Na srečo se Jezus ne bo vrnil le ”morda” kakor v primeru mojega zdravnika; njegova vrnitev je nekaj gotovega. Vendar tudi za ta dogodek ne vemo, kdaj se bo zgodil. Ko čakamo nanj, moramo biti potrpežljivi. Po Jakobovih besedah je potrpežljivost ključ za vztrajanje “do konca”. Bog nam želi pomagati okrepiti našo vero in rasti v njej. Če se bomo vadili v potrpežljivosti, bo naša vera “popolnoma dozorela”.

Zlasti v kriznih razmerah je težko ohraniti vero in zaupanje v Boga. To pomeni, da se ne pustimo pretresti življenjskim viharjem in pogumno še naprej izpovedujemo vero v Boga. Potrpežljivost je povezana z upanjem, stanovitnostjo, preudarnostjo, zaupanjem in vztrajnostjo. Zato nam želim, da bi ostali potrpežljivi ter bi še naprej verovali in upali, dokler Jezus spet ne pride.

Nicole Günther