Vse svoje krščansko življenje sem bil precej veren človek. Dvom o veri mi je bil tuj in svoje teološko stališče sem znal precej razumljivo utemeljiti. Vendar sem v Svetem pismu našel veliko nadležnih Jezusovih besed, ki so me motile, in besedilo v Evangeliju po Janezu 14,6 je bilo nesporno na vrhu tega seznama. Zavedal sem se, da mi ni dovoljeno kritizirati samega Odrešenika, toda ali je res moral izustiti tako absolutne besede in izreči tako neizpodbitno trditev?

Tako je; prav ta absolutna trditev še danes povzroča težave vernikom in nekaterim preprečuje, da bi svoje življenje zaupali Jezusu. To lahko hitro privede do notranje blokade, ki jo je pogosto težko odstraniti. Hkrati pa še nikoli ni bilo tako enostavno kot danes doživeti osvobajajočega sporočila teh Jezusovih besed, kajti dovolj je že krajši sprehod po ezoterično prevladujočem verskem supermarketu našega časa, da prepoznamo ostro nasprotje med njegovo in Jezusovo ponudbo. Vsi današnji bogovi imajo v bistvu samo eno sporočilo: “Sami se povlecite iz močvirja brezupa, aktivirajte svojo notranjo moč in vlagajte v svoje življenje. Tako boste zmanjšali razdaljo do božanskega.” Odrešenje torej pride le, če se ljudje iztegnemo proti bogovom – in za to drago plačamo. Kakó je to sploh lahko odrešenje?

Prav na tej točki postane očitno na začetku omenjeno nasprotje, saj je le en Bog ubral drugačno pot, ko je na zemljo prišel iz božanskega sveta kot človek. In za to je tudi drago plačal – z lastnim življenjem. Ker je umrl najhujšo od vseh smrti, lahko mi živimo večno. Noben drug ”bog” za nas ni naredil več kot On.

Odkar mi je to postalo jasno, vedno znova začuden in hvaležen berem današnje svetopisemsko besedilo. Vam in sebi želim, da bi osnovni ton te hvaležnosti določal “melodijo” današnjega dne.

Friedhelm Klingeberg