11. januar
“Spominjam se dni od nekdaj, premišljam o vsem tvojem delovanju, o delu tvojih rok premišljujem. Svoje roke iztegujem k tebi, mojo dušo žeja po tebi kakor izčrpano deželo. “ Psalm 143,5.6
Kakšno zaupanje! Neomajna vera, ki nas pelje skozi vse, nas vodi in nam daje moč. Le kdo si ne bi želel tega? Vendar ni vedno tako. V življenju so trenutki, ko dvomimo, ko se sprašujemo, čemu vse to. Trenutki, ko ne razumemo Boga. Takšne trenutke je poznal tudi kralj David. Če preberete celoten Psalm 143, lahko začutite njegov strah – bal se je celo za svoje življenje. Kljub temu se je odločil zaupati Bogu. Vedel je, da ga On ljubi in varuje. Zanesel se je na to, ker ga je Bog že večkrat varoval. Njegova ljubezen je večna.
Vera ne pomeni, da vedno poznamo vse odgovore na vsa vprašanja. Ni nam treba vedeti, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Ta vprašanja lahko zastavimo Bogu in mu prepustimo odgovore. Lahko mu slepo zaupamo. Vendar je to lažje reči kot storiti, zlasti kadar se bojimo ali smo žalostni. V pomoč nam je lahko spomin na življenjske situacije, v katerih nam je že pomagal, nam olajšal bolečino in premagal naše sovražnike.
Ko se ozrem nazaj na svoje dosedanje življenje, vidim tudi izkušnje, iz katerih nisem videla izhoda. Meseci bolezni ali trenutki skrbi, kako naprej. Danes lahko rečem, da je Bog vedno poznal pot in me vodil. Dobro sem. Nikoli nisem bila sama in vem, da nikoli ne bom. Kajti če mi je pomagal enkrat, kaj ga bo ustavilo, da mi pomaga še enkrat? Lahko mu zaupam, ker mi vedno želi dobro.
Tudi David se je odločil, da bo vodenje prepustil Bogu. Njegova molitev, polna prošenj in strahu, se konča z besedami miru: »Gospod, vem, da si pravičen, zato mi pomagaj iz moje stiske! Če me boš ohranil pri življenju, bo to tvojemu imenu prineslo čast.« (Glej Psalm 143,11.)
Ta nebeški mir želim vsakemu od nas danes in vsak dan. Kajti Bog je zvest in njegova milost je večna.
Debora Gregor