Ali ste tudi vi včasih obupani in vidite le temo? Včasih so oblaki v našem življenju precej nizko in močno bremenijo naše srce. Ko potem nekaj dni dežuje, je vedno težje imeti sonce v srcu.

Kako so se počutili prvi Jezusovi sledilci, ko jih je zapustil? Vse upanje na boljšo prihodnost v njihovem zemeljskem domu se je razblinilo. Mislili so, da bo Jezus vse spremenil in jih osvobodil rimske nadvlade. V zgornjem besedilu jim je jasno in nedvoumno povedal, da je čas za to določil samo Oče; oni ga ne morejo poznati. Ali Jezus ni razumel učencev ali pa oni niso razumeli njega? Tri leta so hodili z njim, ga poslušali, opazovali njegove čudeže, a kljub temu niso razumeli njegovega sporočila.

Jezus jih ni pustil v negotovosti glede prihodnosti. V 8. in 9. vrstici jim je dal navodilo in upanje: “Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.”

Pogosto smo malodušni in se sprašujemo, kako bo Bog prebudil naše cerkve v novo življenje. Toda Sveti Duh odpira vrata, ki jih mi ne moremo odpreti – on lahko spremeni naše življenje tam, kjer ga mi ne moremo, a skozi ta vrata moramo stopiti sami.

Jezus je molil: “Pridi tvoje kraljestvo” (Mt 6,10). Če smo napolnjeni s Svetim Duhom, bo njegovo hrepenenje tudi naše in tako bo tudi ostalo. Vedno znova ga bomo izražali pri bogoslužju, v osebni molitvi, v svojem srcu, v urah veselja in v času žalosti, kot ljudje, ki čakajo na svojega Gospoda.

Amen, da, pridi, Gospod Jezus.

Ingrid Naumann