V 8. stoletju pred našim štetjem se je judovsko ljudstvo znašlo v izjemno stresnem položaju. Zaradi političnih pretresov je postalo neposredno odvisno od krute in neusmiljene svetovne sile Asirije. Od prihodnosti se je pričakovalo le najhujše. Toda prerok Izaija je opisal, kako se je Bog spopadel s tem brezupom: napovedal je rojstvo posebnega otroka in s tem obljubil prihod Mesije, maziljenega Odrešenika. Tistim, ki so trepetali pred Asirijo, je obljubil: “Ko se bo rodil ta otrok, bo razsvetlil utesnjujočo temo.”

Pri tej prerokbi o Jezusovem prihodu me najbolj preseneča, da so pred njeno uresničitvijo morala miniti stoletja! Nihče od Izaijevih sodobnikov ni doživel Kristusovega rojstva. Le v veri so lahko stali ob betlehemskih jaslih. Toda Bog se je kljub temu odzval tako. Oznanjanje Davidovega sina, Mesije, in navdušenje nad njim je Božji odgovor na življenjske težave. To ni njegov edini odgovor, je pa zagotovo najlepši.

Zaradi tega je to prerokovanje pomembno tudi za današnji čas. Ta nenavadni vidik želim ponotranjiti tudi sam. Ko me življenje skrbi in preveč zahteva od mene, se želim spomniti na evangelij, o katerem berem v teh svetopisemskih vrsticah. Ko nimam več moči, da bi se z upanjem soočil s prihodnostjo, želim reči: “Tisti, ki živi v temi, vidi svetlo luč. Kajti rodil se je Otrok.” V življenjskih težavah želim posnemati Boga in se osredotočiti na to, kar se je zgodilo pred 2000 leti. To pomirja in oživlja. Iz tega lahko črpamo moč. Biti navdušen nad Kristusom – to je odgovor! Ni edini, je pa najlepši.

Rinaldo G. Chiriac