Petletni Michael Orlando je moral 5. decembra 2019 na sodišče v okrožju Kent v Michiganu. Šlo je za posebno odločitev. K udeležbi je povabil ves vrtec, v katerem je imel veliko prijateljev. Sodna dvorana je bila polna srečnih obrazov. Malčki so komaj videli čez rob klopi. V rokah so veselo držali papirnata srca. Toda zakaj?

Andrea Melvin in David Eaton sta želela posvojiti Michaela. Sodnica Patricia Gardner je rekla: “Michael, zdaj je odločeno, da sta tvoja mati in oče za vedno Andrea Melvin in David Eaton.” Vsi navzoči so vzklikali in ploskali, ko sta Michael in njegova starša s kladivom udarila po sodniški mizi in tako zaključila ceremonijo. Petletnik je pred kamero prijel za mikrofon in glasno zaklical: “Zelo imam rad svojega očeta!”

Tudi naš nebeški Oče si nas želi posvojiti. Nova zaveza utemeljuje posvojitev z odrešitvijo po Kristusu in našim zaupanjem vanj: “Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinovljenje” (Gal 4,4.5). Bog nas je z Jezusovim življenjem in smrtjo osvobodil obsodbe zakona. Sprejetje tega daru z zaupanjem zadostuje za posvojitev, o čemer govori tudi današnje uvodno besedilo: “Zdaj smo vsi Božji otroci po veri v Jezusa Kristusa.”

S posvojitvijo imamo nov odnos z Bogom, saj nam ni več treba skrbeti za svoje odrešenje. Zdaj, ko smo osvobojeni, lahko ljubimo svojega Očeta: “Ker ste postali njegovi sinovi, vam je Bog podaril tudi Svetega Duha, istega Duha, ki ga ima tudi Sin. Tako lahko z vso pravico kličemo Boga: ‘Dragi Oče'” (Gal 4,6 ŽNZ).

Kot mali Michael Orlando lahko vzkliknemo: “Zelo ljubim svojega Očeta v nebesih!”

Peter Zaiser