10.marec
Zadaj in spredaj me obdajaš in name polagaš svojo roko.
Psalm 139,5
Rada grem v avtopralnico. Tja sem peljala že kar nekaj starih in velikih avtomobilov, danes pa majhen Fiat 500. Sprva sem pomislila, ali bo ta majhni avtomobil sploh preživel velike krtače. Ko sem sedela v avtu, so ščetke z veliko hrupa na obeh straneh obdelovale avtomobil in od spodaj čistile podvozje, jaz pa sem skozi stekleno streho opazovala veliko ščetko nad svojo glavo. Morda bi me moralo tudi malce skrbeti, a ker poznam svoj avto, zaupam, da bo zdržal pritisk ščetk. V njem sem na suhem in toplem; počutim se varno in zaščiteno.
Tako je tudi v mojem življenju. Pogosto sem v skrbeh in težave se zdijo kot grozeče krtače. Kako lepo je v takih trenutkih doživeti, da me Bog obdaja in varuje z vseh strani! To sem doživela že večkrat. Zbolela sem za boleznijo, ki je ogrožala moje življenje; ničesar več nisem mogla narediti. Toda družina in prijatelji so mi pomagali opraviti vse moje delo. Vedela sem, da moja cerkev moli zame. Vsi so mi pomagali po svojih močeh. Ko je moj mož ob koncu naših počitnic na Švedskem doživel srčni napad in nisem vedela, kako se bom vrnila domov s tremi otroki, psom in prikolico, mi je Bog priskrbel ljudi, ki so se ponudili, da pridejo na Švedsko po nas, po prikolico in vse drugo. Bog je poskrbel, da je moj mož ostal živ in smo se lahko skupaj vrnili domov.
Bog nas obdaja, varuje, tolaži in nam pomaga. Da bi nam to pokazal, ima na zemlji veliko orodij, po katerih deluje. V mojem življenju so ta orodja moja družina, cerkev in prijatelji, včasih pa tudi popolni neznanci in celo živali, kot je moja mala mačka, ki me ponoči zbudi, ko začuti, da mi grozi hipoglikemija.
Tudi jaz si želim biti Božje orodje. Zato moram iti skozi dan z odprtimi očmi, da bi lahko pomagala tam, kjer vidim potrebo. Kaj pa ti?
Heike Steinebach