Z nekaj ženskami iz naše cerkve smo se prijavile na adventistični ženski kongres v Schwäbisch Gmündu. To je bil blagoslovljen čas s številnimi pozitivnimi vtisi. Srečale smo stare znane obraze. Teme, delavnice in predstavitve so nam omogočile, da smo spoznale delček dežele in ljudi.

Ena od govornic je ob slovesu spregovorila o veselju, ki smo ga doživele v teh dneh, veselju, ki naj bi nas navdihovalo še nekaj časa. Nato je dodala, da nas že čaka tudi ropar veselja. Rekla je: “Čaka na predpražniku, da vam ukrade veselje.” Kako prav je imela!

Spakirale smo kovčke, se poslovile od prijateljic in naložile stvari v avto. Veliko misli in lepih spominov smo si še izmenjale, nato pa smo se podale proti domu. Tudi sama sem se odpeljala domov. Kmalu zatem je zazvonil zvonec na mojih vratih. Bila sta dva policista, ki sta me vprašala, ali sem kam potovala, ali sem pila alkohol itd. Ko sem ju vprašala, zakaj me zaslišujeta, je eden od njiju rekel, da so prejeli klic, da sem nekontrolirano vozila po cesti. Da, spomnila sem se, da sem malce zavila, ker sem si zavezala šal, ampak nekontrolirano? Ko sta se policista končno poslovila, sem pomislila na govornico in njen poziv, naj se ne pustimo oropati veselja. Ne, tega si zagotovo nisem želela!

Jezus si želi, da bi se njegovo veselje – dar Duha – popolnoma dotaknilo našega srca in bi z njim obogatili svoje življenje. Od nas je odvisno, ali bomo dovolili, da nas negativne vsakdanje izkušnje potegnejo navzdol ali ne. Raje razmišljam o pozitivnem kongresu žensk, kot da bi se jezila zaradi policistov pred svojimi vrati. Kaj pa ti?

Ropar veselja bo poskusil na vse načine uničiti naše veselje v Gospodu. Držimo se Jezusa! On je vedno na naši strani.

Kathi Heise