Kantavtor Reinhard Mey je na enem od svojih koncertov povedal, da se je njegov sin Max, ki je bil takrat star dvanajst let, v razredu pošalil in narisal črno torto namesto pisane. Kazen za to je bila premestitev v drug razred. Oče Mey je to na koncertu komentiral tako: “Otroci morajo biti včasih res velikani, da se ne zlomijo zaradi toliko pedagogike.” Nato je za svojega sina napisal pesem “Ti si velikan, Max”.

Včasih odrasli težko vidijo otroka kot individualno osebnost, zlasti kadar njegove sposobnosti ne ustrezajo ravni uspešnosti, ki je trenutno v modi. Reinhard Mey je z očetovsko ljubeznijo opazil otrokove posebne sposobnosti in sinu povedal: “V tebi je nekaj res velikega!” Otroci potrebujejo pozitivno okrepitev in veliko ljubezni. “Ljubezen te naredi neranljivega kot kopel v zmajevi krvi,” poje Mey. Ljubezen ni jamstvo, vendar je kljub temu edina možnost, da se obvarujemo pred zatohlostjo predsodkov ter pred rovi, zidovi in predali v naših glavah. Ko vem, da sem ljubljena, se lahko sprejmem takšna, kakršna sem. Menim, da ta možnost obstaja tudi v veri. Psalm 139 pravi: “Hvala, ker si me naredil čudovitega in edinstvenega.” Ali z drugimi besedami – ker si me naredil preprosto “neizmerno dobrega”. Vemo, da je Jezus spodbujal odrasle, naj postanejo brezskrbni kot otroci.

Reinhard Mey je želel svojemu sinu zagotoviti takšno vrsto varnosti na življenjski poti. Max je leta 2009 zbolel za pljučnico in padel v komo, iz katere se ni več zbudil. Leta 2014 je pri 32 letih umrl. “Velikan si, Max!” je Reinhard Mey izpovedal ljubezen svojemu sinu tudi po smrti.

Velikan sem, ko živim kot oseba, ki si jo je Bog zamislil in želel, da sem. Bog me spodbuja, da se ne pustim pomanjšati, temveč da o sebi mislim veliko in zaupam v možnosti, ki mi jih je dal. Ni mi treba delati junaških dejanj. Na svet sem prišla kot velikan.

Kaj torej želim biti?

Beate Strobel