Ta psalm ima trdno strukturo: na začetku je povabilo ali poziv – »Pojdite, vriskajmo Gospodu …«, nato sledi utemeljitev: »Zakaj Gospod je …« Tako smo najprej pozvani k hvaljenju, vzklikanju, celo vriskanju od veselja. Dejstvo, da to počnemo skupaj »pred Gospodom«, nakazuje na bogoslužje. Precej čustvena zadeva. Sem že kdaj skupaj z drugimi vriskal pred Gospodom? Morda se to najbolje zgodi ob skupnem petju: »O moj Gospod, ko občudujem zemljo, ki le z besedo si ustvaril jo, obok neba in zvezdic vseh število, moč, ki upravlja zemljo in nebo. Tedaj od sreče duša mi vzkipi, Bog, velik si, Bog, velik si!« (Pesem 147, Pojte Gospodu novo pesem). Naslednje vrstice podajajo utemeljitev: Gospod je velik Bog in kralj. On je vsemogočni Stvarnik!

Naslednje povabilo nas kliče k čaščenju. Tukaj postane bolj osebno. Čaščenje predpostavlja odnos; temu primerno postane tudi utemeljitev bolj osebna: »On je naš Bog.« Podoba črede, ki jo vodi njegova roka, to poudarja in spominja na Psalm 23.

Psalm 95 se konča s povabilom k poslušanju Božjega glasu in se utemeljuje z negativno izkušnjo ljudstva med potovanjem skozi puščavo. Toda opozorilu, da ne bodo prišli v deželo pokoja, nasproti stoji obljuba iz Pisma Hebrejcem 4,3: »Mi, ki smo vero sprejeli, pa stopamo v počitek, kakor je rekel.« Po Jezusu lahko izkusimo pokoj odrešenja. Vsakdo, ki posluša njegov glas in mu sledi, je povabljen, da ga hvali, slavi in časti.

Roland Fischer

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025