Živimo v razklanem svetu. Če bi našteli vse, kar ljudje po vsem svetu dnevno doživljajo v obliki krivic, vojn, terorja in drugih katastrof, bi nastal izredno obsežen seznam. Letni indeks preganjanja po svetu, ki ga izdaja organizacija Open Doors, nedvomno dokazuje, da morajo tudi kristjani v številnih državah trepetati za svoje življenje. Vendar se tistim, ki pripadajo Bogu in živijo z njim, ni treba vdati, ampak lahko kljub vsem težavam z upanjem zrejo v prihodnost.

Naslednji odlomek iz pridige profesorja Michaela Herbsta naj bi nas v tem spodbudil: »Zato Pavel primerja naše življenje s porodniško sobo in ne s sobo za umirajoče. V obeh prostorih se trpi. V obeh prostorih vlada bolečina. Iz obeh prostorov se lahko sliši vzdihovanje, jok, kričanje in rjovenje. V obeh prostorih teče kri, se prelivajo solze in se boji za življenje. V enem prostoru pa je vse v službi smrti. Na koncu tam leži nekdo in ga ni več. Na koncu je smrt. V drugem prostoru pa je vse v službi življenja. Bolečina mora služiti za dobro. Kri mora teči za dobro. Solze se prelivajo za dobro. Na koncu tam leži še nekdo in kriči v življenje. Na koncu je vse v službi življenja. Na koncu sta sreča in radost. Naše življenje, pravi Pavel, je porodna dvorana za velikonočno življenje, ne pa soba za umiranje« (Knackpunkte, 2010, str. 240–241).

Tudi če nas svetovne razmere z vsemi grozljivimi dogodki spravljajo v obup – odrešitev zagotovo prihaja! Odrešitev? Res je, ne gre za »nadaljevanje sledi«, temveč za »Glej, vse delam novo!« (Raz 21,5). Nova zemlja, novo nebo, nova kakovost življenja za ljudi in živali, popolnoma prosta »bremena razpadljivosti« (Rim 8,21). Obljubljeno!

Jürgen Schammer

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025