Pred nekaj leti sem bil z mladinsko skupino v Tanzaniji, kjer smo nekaj tednov oznanjali Božjo besedo. Prišla je zadnja sobota, ko se je želelo krstiti več ljudi. Bil sem povabljen na kosilo k voditelju cerkve in vse se je tako zavleklo, da smo na koncu obtičali v prometnem zastoju, ne da bi doživeli ta poseben trenutek. Ni bila lepa izkušnja!

Tomaž je zamudil še pomembnejši trenutek. Drugi so ga osebno doživeli in mu o tem pripovedovali, vendar on ni želel izvedeti ničesar iz druge roke in morda postati žrtev prevare, temveč se je želel o tem prepričati na lastne oči. Na eni strani je bilo deset učencev s posebno izkušnjo vere, namreč tisti, ki so videli. Na drugi strani je bil Tomaž, ki ga je takšna izkušnja še čakala.

Vendar njegova nevera ni razdrla skupnosti učencev. Od začetka so držali skupaj; tako močno, da so dvomljivega Tomaža vključili medse.

Tomaževo srce sta verjetno navdajala potrtost in nevera. Je bil njegov ponos prizadet, ker se je zavedal, da se je njegov mojster Jezus kot vstali prikazal vsem drugim učencem, le njemu ne? Je cel teden premleval svojo bedo? Sta ljubosumje in nezaupanje prevzela njegov razum in srce?

Ko se je vstali Jezus nato prikazal vsem učencem, so njegove besede pokazale, da pozna Tomaževe misli in izjave. Tomaž je že večkrat dvomil (prim. Jn 14,5). Jezus je kljub temu čakal osem dni, preden se je kot vstali prikazal tudi njemu. Zakaj je čakal teden dni? Je bil to del njegove pomoči Tomažu?

Jezus teh dvomov vsekakor ni izpostavljal, Tomaža ni osramotil, temveč mu je ponudil natanko to, kar si je v tisti situaciji želel in potreboval.

Spodbudno je, kako dobrotljivo in potrpežljivo je Jezus ravnal s svojimi bližnjimi. Tako kot Tomažu želi Jezus tudi nam dati vso pomoč, ki jo potrebujemo, in nas kliče: »Ne bodi neveren, ampak veren!«

Christoph Berger

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025