V tem govoru o dobrem pastirju Jezus večkrat poudarja, kaj pastir dela za svojo čredo: skrbi za svoje ovce. Vodi jih, daje jim pravo življenje, celo svoje življenje da za ovce. Nato opiše, kaj delajo ovce: sledijo pastirju in poslušajo njegov glas, kar je v besedilu poudarjeno štirikrat (vr. 3.4.16.27).

Neki pastir je pripovedoval: »Ko se v moji čredi skoti jagnje, ga prvi teden čim pogosteje nosim v naročju. Medtem ko se z njim pogovarjam, se jagnje navadi na moj glas. Celotno življenje jagnje ne bo pozabilo mojega glasu in ga bo poslušalo. Prijatelj, ki je gostilničar, me je prosil, naj njegovih pet ovc vzamem s seboj v svojo čredo. Šel sem s čredo skozi dolino reke Neckar; na levi Neckar, na desni cesta. Ponoči je bilo mrzlo. Nad reko in travniki je ležala nizka megla, tako da se reke skoraj ni videlo. Ko sem s svojo čredo hodil ob cesti, je mimo pripeljal velik tovornjak s prikolico. Voznik je v pozdrav pritisnil na svojo troglasno hupo. Ovce so se zelo prestrašile tega glasnega zvoka. V čredi je izbruhnila panika in brezglavo so zbežale. Zaradi megle ovce niso mogle videti, da tečejo proti reki. Strmo nabrežje, ledeno mrzla voda, tok – moja čreda je bila v zelo veliki nevarnosti. Zaklical sem, kolikor sem mogel: ‘Stojte! Ustavite se!’ In glej, moje ovce so zaslišale moj glas. Instinktivno so začutile, da sem njihov pastir, da sem tukaj in da jim ni treba bežati. Spomin na pastirja je premagal paniko in strah. Tik pred rečnim bregom se je čreda ustavila. Le pet ovc tistega gostilničarja je slepo teklo naprej. Niso me poznale, niso bile programirane na moj glas.«

Ali poznamo glas svojega pastirja? Veliko besed dežuje na nas, veliko glasov se glasno dviga. Ali iz množice slišimo glas našega Gospoda Jezusa Kristusa? Njegov glas ni hladen in gospodovalen, temveč topel, skrben, nežen in prijazen. Glasu dobrega pastirja rad sledim.

Roland Fischer

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025