22. september
Tisti, ki stanuje v zavetju Najvišjega, ki prenočuje v senci Mogočnega, pravi Gospodu: »Moje zatočišče in moja trdnjava, moj Bog, ki vanj zaupam.«
Psalm 91,1.2
Psalm 91 je psalm tolažbe. Obravnava strah pred srhljivimi in nenadnimi nevarnostmi. Vsakogar, ki razmišlja o morebitnih nevarnostih, ki jih prinaša življenje, lahko hitro prevzame hromeč strah.
Prepričana sem, da je vsak izmed nas v svojem življenju že doživel izkušnjo, ki je v njem sprožila globok strah – na primer soočenje s težko boleznijo, strah pred izgubo ljubljene osebe ali pa skrb za preživetje.
Psalmist ve, da je življenje polno nevarnosti, in jih nekaj tudi našteje: »nočne strahote«, »puščice podnevi«, »kuga, ki razsaja opoldne [CHR]« (vr. 5 in 6). Ob branju teh verzov bi si človek lahko mislil, da je psalmist že slutil, kakšne srhljive pandemije ali druge katastrofe se bodo zgrnile nad nas.
Toda sredi teh nevarnosti in vse te nesreče psalmist naš pogled usmeri k Bogu, ki pomaga, varuje in rešuje. »S svojimi krili te pokrije, pod njegove peruti se zatečeš; ščit in oklep sta njegova zvestoba« (vr. 4).
Nato pa besedo prevzame Bog sam in pravi: »Ker mi je vdan, ga hočem osvoboditi, branil ga bom, ker spoznava moje ime« (vr. 14). Bog se ne omejuje na življenjsko dobo ali določeno življenjsko situacijo. Njegova obljuba velja za vse čase in za vsako starost. Kako čudovita Božja obljuba! Sredi naših strahov, sredi nevarnosti in bolezni nam podarja življenje in ozdravljenje ter gotovost, da je vedno z nami in nas varuje. Ne glede na to, v kakšni situaciji se nahajamo.
Tako lahko tudi danes rečem: »Moje zatočišče in moja trdnjava, moj Bog, ki vanj zaupam« (vr. 2). To zaupanje ti želim vsak dan znova!
Lydia Lukic
—
Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025

