Ali ni ravnodušnost v smislu, da je vse »enako veljavno«, trend današnjega časa? Naj pač vsak najde srečo po svoje. Resnice se vse pogosteje izbirajo glede na subjektivno občutenje. Krščanska vera se nemalokrat meša z vzhodnjaškimi predstavami o reinkarnaciji ali ezoteričnimi elementi. Vsak si lahko sestavi svojo religijo za dobro počutje. Vse se zdi enako veljavno. Jezus pa nas poziva, naj se distanciramo od ravnodušnosti. On, ki je sam resnica v osebi, govori o tem, da stoji »pred vrati« svoje cerkve; trka in kliče. Kako je to mogoče?

Besede današnjega svetopisemskega besedila so bile namenjene cerkvi v Laodiceji, veljajo pa še danes. Človeku da za misliti, da Jezus ni opisan sredi svoje cerkve, temveč kot tisti, ki stoji pred vrati!

Ali ima to kaj opraviti z določenim odnosom do njega, z ravnodušnostjo namreč? Ali smo še pripravljeni, da izrečemo dobrodošlico tistemu, ki je sam resnica? Bog nas kliče, naj končamo z ravnodušnostjo, ker nas ta dela hrome in nikoli ne more biti trden temelj. Namesto tega želi Bog vstopiti v našo življenjsko realnost, nam dati orientacijo in usmeritev. Trka, a ne vstopa nepovabljen. Šele moj »da« odpre vrata mojega srca. Jezus želi vstopiti, iztrgati moje življenje iz ravnodušnosti in mi pokazati pot v življenje. Želi, da ga ti in jaz prepoznava kot to, kar je: naš Stvarnik in Odrešenik, ki nas ljubi in v čigar prisotnosti doživljamo ozdravljenje. Ali Jezus še vedno stoji pred vrati tvojega srca? Ne oklevaj, spusti ga noter in se srečaj z njim.

Noben človek mu ni nepomemben, z vsakim se želi osebno srečati, tudi s tabo. V njegovi ljubeči prisotnosti smeš vedno bolj rasti.

Daniela Schnell

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025