Ob koncu šolskega leta, tik pred podelitvijo spričeval, vsako leto opazujem, kako se nekateri učenci izkažejo za genije v zadnjem šprintu. Večino leta pustijo, da gre pouk mimo njih, ne da bi vložili preveč energije. Toda nekaj tednov pred konferenco začnejo aktivno opravljati vse naloge. Skoraj vedno jim uspe napredovati v naslednji razred. Ta kratkotrajni trud je nagrajen, čeprav učitelji to igro spregledajo.

Vsi ljudje si zastavljajo vprašanje, od kod črpati moč za vsakdan. Biološko lahko nanj odgovorimo s spanjem, zdravo hrano in telesno aktivnostjo. Kako pa je z duševnimi močmi? Od kod prihajata energija in zaupanje? Za apostola Pavla je to ”radostno sporočilo” [evangelij], ki nam pomaga vsak dan in je vir naših moči.

S tem misli: ”Naučite se videti Božje sledi v svetu. Bog je med nami. V mnogih stvareh nam daje izkusiti svojo ljubezen.” To rešilno sporočilo ni nekaj, kar bi lahko priklicali po potrebi, temveč ga lahko le vedno znova občutimo in doživljamo v novih oblikah. Pavel je bil prepričan, da lahko ljudje le z veliko zaupanja začutijo Božjo moč. Pri meni pa je tako: ko svoje zaupanje položim v Boga, skozi življenje korakam bolj samozavestno. V sedanjem času z vojno in podnebnimi problemi mi ti vprašanji vsak dan gorita v srcu: Komu lahko zaupam? Katerim podobam, katerim upanjem lahko verjamem?

Da bi nekomu lahko zaupala, potrebujem čas in izkušnje. To ne gre kar na hitro, kot pri genijih za zadnji šprint v šoli. Pridobivanje zaupanja v Boga in podarjanje zaupanja drugim je bolj časovno potratna in vztrajna vaja. Del moči za ta trud prihaja iz mene, iz mojih izkušenj. Toda moč, ki poleg tega priteka vame od Boga, odloča o tem, ali bom dosegla cilj. Pogosto mi besede in kretnje ljudi podarijo nekaj Božje moči. In to lahko predam tudi drugim; na primer danes.

Beate Strobel

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025