“Švicarji so krivi!” zakašljam v smeri svoje žene. “Kaj si rekel?” vpraša, medtem ko mi pod odejo nastavi termofor. “Švicarji so krivi, da sem zdaj tako bolan.” “Tukaj je tvoj čaj,” reče z nasmehom in odide iz sobe. Pravzaprav bi moral spremljati ženo na poslovnem potovanju v Francijo in med njenimi sestanki paziti na najinega enoletnega sina. Švicarskega organizatorja sva prosila, naj nama za zadnjo vožnjo do kraja sestankov, ki je bil zunaj mesta, priskrbi otroški sedež. Toda ne glede na to, kaj sva poskušala, sedeža za najinega malčka ni bilo mogoče najti. Namesto tega nas je kot družino pokosila gripa, tako da smo morali omenjeni termin odpovedati. S tem se je rešila tudi težava z otroškim sedežem. Ni potovanja, ni sedeža.

Nekako so Božje rešitve redko takšne, kot si jih vnaprej zamislim. Pravzaprav nikoli. In ko sem zdaj takole sam, razmišljam, kako se je moral počutiti Mojzes, ko mu je Bog rekel: “Zdaj pojdi k faraonu in reci svojemu bratu, naj najvplivnejšemu človeku na svetu vrže palico pred noge” (prim. 2 Mz 7,9). Kaj si je mislil šele Aron? Izraelcem uspe oditi iz Egipta, stojijo pred Trstičnim morjem in Mojzes vrže palico na tla. Toda Bog reče: “Ne, ne meči je, dvigni jo in iztegni svojo roko.”

Kako čudovito je imeti Boga, ki ni omejen na moje zmožnosti reševanja težav in ima na voljo možnosti, ki si jih sploh ne morem zamisliti! Bog ti želi stati ob strani. Tukaj je zate. Toda moraš mu dovoliti delovati in računati na to, da njegov način daleč presega tvoje obzorje.

Strogo gledano torej sploh ne morem kriviti Švicarjev, ampak Boga. Verjamem, da se lahko On in jaz glede tega lepo strinjava. S tem mi je še enkrat pokazal svojo skrb zame. Bog ureja stvari. Tudi pri kašlju, nahodu in hripavosti. On bo že poskrbel. Na to se lahko zanesemo.

Samuel Kaufmann

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025