Jezusove molitve sodijo med najlepše odlomke Svetega pisma. Očenaš pozna vsak kristjan, medtem ko je vélikoduhovniška molitev manj znana. Jezusove molitve se nas globoko dotaknejo in so neverjetno vključujoče. Medtem ko očenaš obravnava predvsem osnove (krščanskega) življenja, ima vélikoduhovniška molitev drugačen poudarek. Po svoji naravi je to posredniška molitev. Jezus prosi za učence in njihovo poslanstvo. Jedro njegovih besed je edinost. Trikrat prosi za edinost svojih sledilcev (Jn 17,11.21.22). Ta edinost temelji na edinosti, ki je značilna za Trojico. Brez prepira, brez razhajanj v mnenjih, brezpogojna podpora, popolno zaupanje in absolutno razumevanje – rajske razmere.

Ali si ne želimo tega tudi v svojih odnosih? V družini, v soseski in predvsem v cerkveni skupnosti? Ravno med kristjani bi to moralo najbolje uspeti, saj so vsi zavezani istim vrednotam. Toda če smo iskreni, je resničnost pogosto drugačna. Kljub vsej dobri volji se pogosto izgubljamo v nepomembnostih, občutljivosti in trmoglavosti. Pri tem pa je skrivnost edinosti Jezus sam, središče nas vseh.

Nekega dne so bile Napoleonove čete tik pred tem, da se uprejo svojemu vodji. Napoleon ni smel izgubljati časa, zato je ukazal, naj vsi vojaki pridejo na prostor za parado. Tam je ukazal, naj se postavijo v velik krog, v katerem so se vojaki z razširjenimi rokami lahko dotikali s konicami prstov. Napoleon sam se je postavil v sredino kroga in naznanil: ”Ko rečem ‘Marš!’, stopite vsi korak bližje!” Nato je ukazal: ”Marš!” In znova in znova, dokler niso vsi vojaki stali z ramo ob rami. Nato je vsakemu moškemu pogledal v oči in rekel: ”Odhod!” Ko je zapustil prizorišče, je rekel svojim generalom: ”Danes v Franciji ne bo upora!”

Če postavimo Jezusa v svoje središče in stopimo proti njemu, se približamo tudi bližnjemu in naše zaupanje raste. Upori so takrat odveč – tudi v medsebojnih odnosih. Pa začnimo!

Claudia Mohr

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025