8. maj
Kakor mavrica, ki je na oblaku ob deževnem dnevu, tak je bil videti sijaj okoli njega. Takšna je bila prikazen tega, kar je podoba Gospodovega veličastva. Ko sem to videl, sem padel na obraz in slišal glas, ki je govoril.
Ezekiel 1,28
Videti mavrico na nebu po močnem deževju je čudovita izkušnja. Ko je sonce pod pravim kotom glede na dežno zaveso, se njegova svetloba v dežnih kapljicah lomi in odbija. Tako zaznamo lok v spektralnih barvah. To je fascinanten naravni pojav.
Čeprav je mavrica v Svetem pismu omenjena le nekajkrat, ima močno simbolno moč. Prvič se pojavi po tem, ko je Noe s svojo družino zapustil barko in daroval zahvalno žrtev. Bog je tej majhni skupini obljubil: ”Ne bom več iztrebil vsega mesa z vodami potopa. Ne bo več potopa, ki bi opustošil zemljo” (1 Mz 9,11). Mavrica je postala simbol Božje milosti in zanesljivosti.
V prvem poglavju Ezekielove knjige je Kristus, ki sedi na prestolu, obdan s sijočo svetlobo, ki spominja na mavrico. Zaradi pogleda na nebeško veličastvo prerok prevzet pade na obraz. V Razodetju je mavrica omenjena še dvakrat. Kristus je obdan z mavrico, ki se lesketa kot smaragd (Raz 4,3). V nepojmljivi lepoti mavrica poudarja Božjo slavo. Čez nekaj poglavij se pojavi mogočni angel – Jezus –, nad njegovo glavo pa se boči mavrica (Raz 10,1). Tudi tukaj mavrica krepi vtis Kristusa in njegove moči.
Če si te štiri opise ogledam pobliže, prepoznam povezavo med Božjo slavo, njegovo zanesljivostjo in njegovim dobronamernim ravnanjem s stvarstvom. Mavrica simbolizira Božjo ljubezen do ljudi, kajti njegova veličina se izraža tudi v njegovi ljubezni in milosti.
Če boš spet kdaj občudoval mavrico, se spomni na svetopisemsko simboliko. Pusti se objeti Božji ljubezni in milosti ter bodi globoko hvaležen, da si v Jezusu Kristusu našel svojega Odrešenika. Tega se smemo veseliti z vsem srcem in častiti Boga v njegovi veličini.
Roxane Riegler
—
Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025

