4. maj
Kdor samo posluša Božjo besedo in ne živi v skladu z njo, je podoben človeku, ki se gleda v ogledalo. Gleda se, ko pa gre od ogledala, brž pozabi, kako izgleda. Kdor pa se vztrajno gleda v Božji zakon, ki daje svobodo in ne pozabi tega, kar je slišal, temveč tudi dela v skladu s tem, je lahko srečen, ker ga bo Bog blagoslovil v vsem, kar dela.
Jakobovo pismo 1,23–25 (ŽNZ)
V nekem starem berilu sem našel naslednjo zgodbo. Misijonar se je po dopustu v domovini vrnil na svoje misijonsko območje. Za svoje ”ovčice” je prinesel marsikaj, s čimer jih je želel razveseliti. Vsak si je smel izbrati nekaj lepega. Eden izmed njih je izbral ogledalo. Bil je zelo vesel, stopil na stran, se pogledal in ogledalo jezno vrgel proč. Še nikoli se ni videl in se je ustrašil svojega videza.
Kdor pozorno bere Božjo besedo, je kot nekdo, ki se gleda v ogledalu. Vidi se takšnega, kakršen je. Spozna, kakšen stoji pred Bogom. Zave se, da je grešnik. Spomni se situacij, ki razkrivajo njegovo krivdo in pomanjkljivosti. Ogledalo Božje besede ničesar ne olepšuje. Zdaj bi lahko to ”ogledalo” preprosto vrgel stran in nadaljeval kot prej. Toda zakaj bi svojo frustracijo nad tem, kar je prebral, znašal nad ogledalom – Božjo besedo? Možno je ravnati drugače: lahko cenimo vlogo ogledala, zaznamo svoje stanje in nato dovolimo Bogu, da nas spremeni.
Jakob nam pove, kako se naša želja lahko uresniči. Ne gledamo namreč le v ogledalo, temveč na neki način gledamo tudi skozi okno, v sonce, k Jezusu. V Božji besedi vidimo Jezusa. Spoznamo njega, njegovo dobroto in milost. Zagledamo njegovo veličastvo in njegovo odrešilno ponudbo. Kakor sonce spomladi čudovito spremeni zemljo, tako Jezus spreminja naše srce – celotno našo osebnost. Kdor se mu zaupa in neprestano gleda vanj, bo srečen in blagoslovljen.
Hartwig Lüpke
—
Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025