Že kot mlad človek sem se spraševal, ali Bog res obstaja. Ko sem stal pred odločitvijo, da postanem kristjan, sem si želel zagotovila, da celotna zgodba ni le plod domišljije. Iskal sem dejstva, ki jasno govorijo v prid Božjemu obstoju, hkrati pa sem si želel z njim imeti konkretne izkušnje. Oboje mi je uspelo, zato sem lahko sprejel utemeljeno in prepričano odločitev. Šele veliko pozneje sem opazil, da je bila moja pot redka izbira.

Večina ljudi ima napačne in pogosto negativne predstave o Bogu. Dokaz o Božjem obstoju bi jim povzročil le še več stiske. Neprijetne resnice raje potlačimo ali pozabimo, saj se tako lažje živi.

Bog nam pušča svobodo, da njegovega obstoja ne zaznamo ali pa ga zanikamo. Ob padcu v greh se je ljubeče umaknil, da nismo prisiljeni nenehno misliti nanj ali ga imeti pred očmi, če si tega ne želimo.

To, da Bog obstaja, je le polovična resnica. Še pomembneje je namreč, da je Bog popolna ljubezen in da nam želi pomagati. Šele ko to spoznamo in po tej ljubezni tudi mi hrepenimo z vsem srcem, nas bo dejstvo o Božjem obstoju razveselilo in ne ogrožalo. Zato so dokazi ljubezni za iskalce pomembnejši od dokazov o Božjem obstoju. Slednji nam lahko pomagajo, ko je naša vera na preizkušnji in nas prevzamejo dvomi o Božjem obstoju.

”Po vaši medsebojni ljubezni bo svet spoznal, da ste moji učenci” (Jn 13,35 ŽNZ). Čista, nesebična ljubezen med ljudmi povsem različnega izvora ter z zelo različnimi interesi in značaji je prepričljiv dokaz, da so tukaj na delu več kot le naravni dejavniki. To je eden od mnogih dokazov o obstoju Boga, ki je neskončna ljubezen. Tega Boga lahko vsak dan znova bolje spoznavam in ljubim, tako da prepoznavam in izkušam njegovo ljubezen do mene.

Hartmut Wolf

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025