Med sprehodom proti nam priteče velik pes. Medtem ko se ta lepo vzgojeni pes z najinim otrokom lovi naokoli, se zapleteva v pogovor z njegovim lastnikom: ”Zadnje čase svojega psa ne morem več pošteno utruditi. Vsi drugi psi, ki jih srečava, so na povodcu in jih nihče več ne spusti. Tako postanejo agresivni, skoraj asocialni in pozabijo na prijateljsko igro.” Ko se čez nekaj časa poslovimo, sta tako otrok kot pes razigrana, jaz pa se zamislim. Kako je mogoče, da celo psi dandanes pozabljajo na igro? Mislila sem, da se to dogaja le otrokom po koroni.

”Cocooning” (zabubljenje) je nov trend, ki se je zaradi pandemije še okrepil. Ljudje v udobju doma iščejo zaščito pred kruto realnostjo, podobno kot gosenica metulja v kokonu. Pri tem je ključen družbeni umik. Vendar pa lahko trajna izolacija in umik vodita v osamljenost. V Nemčiji se po raziskavah od 10 do 15 odstotkov ljudi počuti osamljene. Pomanjkanje družbenih interakcij nima posledic le za duševno počutje. Kronična osamljenost znatno povečuje tveganje za srčni infarkt, možgansko kap, raka ali demenco. Tako so pred nekaj leti v Angliji in na Japonskem ustanovili ministrstvo za osamljenost.

Vse to je Jezus predvidel že v svojem znamenitem govoru o koncu časa. Neupoštevanje Božjih zapovedi zadane sámo bistvo človečnosti. Ljubezen in zanimanje drug za drugega vedno bolj kopnita. Družbeni vidik se nepreklicno izgublja. Homo ludens (igrajoči se človek) postaja Homo homini lupus (človek človeku volk).

Vesela sem, da imam svojo cerkveno skupnost, v kateri obstaja možnost za navezovanje družbenih stikov in dragoceno oblikovanje odnosov. Pogovarjamo se in si zaupamo. Pri bogoslužjih, ki potekajo izključno prek medijev, manjka odločilen del, in sicer ”tretja ura”, ki je posvečena socialni toplini. Zapustimo torej svojo polžjo hišico in se srečajmo drug z drugim! Kajti le osebni stik nas vodi naprej in greje dušo.

Claudia Mohr

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025