14. marec
Dolgo bo živel ko sonce, kakor luna od roda do roda. Prihajal bo kakor dež na travo, kakor plohe, ki namakajo zemljo. V njegovih dneh bo cvetela pravičnost in obilnost miru, dokler ne ugasne luna.
Psalm 72,5–7 (EKU)
Salomon s temi besedami, ki delujejo kraljevsko, opisuje slavo in univerzalnost prihodnje vladavine. S tem ta psalm postane preroški namig na kraljestvo Jezusa Kristusa, namig na Mesijo. Pri tem si pomaga s primeri iz narave. Tako naj bi vladavina tega kralja sijala kot sonce in svetila kot luna.
Toda ljudje raje opazujejo spektakel, ko luna ne sveti in se ob jasnem vremenu vidi popolni lunin mrk. To se zgodi, ko Luna prečka Zemljino senco, ki jo Zemlja meče v vesolje, ko jo osvetljuje Sonce. Ta astronomski dogodek se lahko zgodi le, ko so Sonce, Zemlja in Luna poravnani skoraj natančno v eni liniji. To traja največ okoli 106 minut. Za ljubiteljskega fotografa je to vedno znova fascinantno doživetje, še posebej ko je ob tem mogoče videti pojav krvave lune.
Sveto pismo poroča o temi, ki je trajala tri dni. Ves Egipt je doživel to gosto temo. V opisu devete šibe pred izhodom izraelskega ljudstva piše: ”[Egipčani] drug drugega niso videli in tri dni se nihče ni mogel ganiti z mesta” (2 Mz 10,23). Nepredstavljivo. Vendar to kaže na veličino in vsemogočnost Boga, ki lahko zapove vetru, vodi in zvezdam, kaj naj delajo.
Na zadnjih straneh Svetega pisma izvemo, da na novi zemlji ne bo več potrebe po luni in soncu (Raz 21,23), ker bo vse razsvetljeno z Božjo slavo. Nepredstavljivo, a vendarle osupljivo.
Z zanimanjem pričakujem ta novi svet in se veselim doživetja Božje slave.
Stephan Brass
—
Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025

