Že štirideset let živimo v Mainzu. Dobro ga poznam in bi lahko vodil oglede mesta. Toda nekega dne sem v središču mesta želel kupiti ribji sendvič v restavraciji Nordsee. Nenadoma sem se izgubil in nisem več našel lokala. Po tem se mi je še nekajkrat zgodilo, da sem imel težave z orientacijo, zato sem prosil nevrologa za termin. Tri mesece čakanja. Potreboval sem CT. Izvid: krčenje možganov in napredujoča demenca. Deset let sem delal v oskrbi bolnikov z demenco in vem, kaj to pomeni. Takrat sem se spomnil današnjega uvodnega besedila v Lutrovi različici: ”Uredi svoje zadeve, ker boš umrl.”

Mnogi zdravniki menijo, da je bolniku treba prikrivati njegove možnosti za preživetje, in sorodniki jih pri tem večinoma podpirajo, saj ne želijo bolnika prizadeti in mu odvzeti zadnje upanje, ki se ga oklepa. A s tem mu delajo slabo uslugo. Resnica je vedno pomembna in prava, tudi če zelo boli. Ljubezen je ne izreče grobo, temveč jo previdno in prijazno približa. Ali ni nesreča, če bolnik čas, ki mu je še ostal, preživi v praznih upih, namesto da ga izkoristil za pripravo na velik korak v večnost?

Ezekíja ni bil pripravljen. Goreče je jokal. Izaija mu je v Božjem imenu sporočil: ”Uredi svojo hišo!” Dobro je, da pravočasno urediš tudi zunanje zadeve in v oporoki razpolagaš s svojim imetjem. Samo zato, ker se spopadaš z mislijo na smrt, ne boš umrl hitreje.

Poleg materialnih stvari je še veliko pomembneje urediti stanje v svojem srcu. Uredi svoj odnos do Boga in ljudi. Pripravi vse, da boš lahko mirno zaspal, ko bo prišel čas. Morda ti bo Bog dal rok kot nekoč Ezekíju. V vsakem primeru pa se želim s to temo ukvarjati dovolj zgodaj, saj še živim. Bog ve, kako dolgo. Zaupam v njegovo delovanje in vem, da mi želi dobro.

Gerhard Mellert

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025