Leta 1990 se je med zalivsko vojno pojavil slogan ”Ne damo krvi za nafto”. Z drugimi besedami: svojih otrok ne damo za vojno za nafto.

Izaija je pojasnil: sinov, ki bi padli v vojnah, ne bo več (prim. Iz 65,23). Tudi drugih grozot vojne Božji novi svet ne pozna: družin, ki bi gradile hiše, obdelovale polja in bi morale zdaj bežati; ki bi morale prenašati, da drugi ljudje živijo v njihovih hišah in žanjejo sadove njihove setve. Ničesar od tega ne bo več.

Dokler so v Izraelu pasli črede, je starše skrbelo za otroke, ko so bili ti na poti z živalmi. Upali so, da noben lev ali volk ne bo napadel črede ali celo otroka, ki jo je pasel. Glede teh strahov je Bog po Izaiju sporočil: lev in pašne živali se bodo pasli drug ob drugem.

In kjer je takrat pisalo: ”Majhen otrok bo stegnil svojo roko proti gadji luknji” (Iz 11,8 [prevod iz nemščine]); in dodajam: gad otroka ne bo ugriznil niti vanj vbrizgal strupa, bi se Bog danes lahko izrazil tako: ”V mojem novem svetu noben avto ne bo več povozil otroka, letala ne bodo strmoglavljala in ladje se ne bodo potapljale. Radovedni otroci, ki vtikajo prste v vtičnice, ne bodo zaradi elektrike utrpeli ne poškodb ne zastoja srca.”

Slikovit jezik tistega časa pojasnjuje, da nam v Božjem novem svetu ne bo treba prenašati ne bolezni ne nesreč ne trpljenja ne smrti. Namesto tega bi nam divje živali lahko prišle naproti kot plišaste igrače – vendar Izaiju ne gre za to. Vrstice kažejo, da vzrokov za naše strahove in skrbi v Božjem novem svetu ne bo več.

Hvala, Jezus, za vpogled v tvoj novi svet brez strahu. Močno si ga želimo!

Albert Przykopanski

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025