O čem je pridigal Janez Krstnik? Naj se vam ta lirična fraza počasi stopi na jeziku: ”Krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov.” V prevodu “Živa Nova zaveza” na tem mestu piše: ”Temeljito spremenite način življenja! Obrnite se k Bogu in kot dokaz, da ste to naredili, se krstite. Tedaj vam bo Bog odpustil grehe.” Pomen in daljnosežnost tega dejanja je težko v celoti doumeti.

Sporočilo po prevodu “Živa Nova zaveza” mi je tako všeč zato, ker besedo kesanje oziroma pokora, ki ima v našem miselnem svetu negativen prizvok, tukaj strne v konkretno dejanje: ”Obrnite se k Bogu!” Univerzalno in vedno aktualno sporočilo.

Javno izražanje spreobrnitve k Bogu s potopitvijo v vodo je bila novost z močnim sporočilom in ni imela nobene zveze s takrat razširjenimi obrednimi očiščevanji.

Prava senzacija pa je obljuba, da so s tem krstom grehi odpuščeni. V starodavni Judeji bi to lahko označili za bogokletje. Navsezadnje je v Tori natančno predpisano, kako se doseže odpuščanje: v tempelj je treba prinesti jagnje, da se ga tam daruje kot nadomestno žrtev. In tam ob Jordanu, v puščavi, naj bi se to zgodilo preprosto s potopitvijo?

Ne, ne povsem preprosto. Krst je več kot le simbol tega, da voda spere zlo, naša bremena in vse, kar nas ločuje od Boga. Gre za vero, da mi Bog odpusti, ko se obrnem k njemu. To, kar je Janez tukaj ”izumil”, je krst vere ali – kot je čez 1500 let postavil Luter – odrešitev samo po veri. To je temelj krščanske teologije, ki je bil položen ob Jordanu.

Zanimiv se mi zdi vidik, da je bila stara in takrat edina prava judovska religija z obredom krsta nenadoma postavljena pred nekaj novega in drugačnega. Tudi to novo je prišlo od Boga. Sprašujem se, ali bi jaz, če bi bil takrat zraven, prepoznal in priznal krst kot Božjo resnico.

Bog naj nam podari modrost, da bi tudi danes prepoznali novo kot njegovo resnico.

Andre Zander

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025