Prišel je mlad, bogat snob in Jezusa vprašal, kaj mora narediti, da bi dobil večno življenje. Njegovo življenje na zemlji je bilo sicer že prijetno, a če je bilo mogoče dobiti še več, je bil za to. Vedel je, da iz nič ne pride nič. Vsi moramo nekaj narediti. Moramo vlagati, pridobivati stvari in sposobnosti, nekaj ustvariti. Zato je zastavil vprašanje: ”Kaj naj storim?” Jezus je na to vprašanje odgovoril na svoj način. Rekel je: ”Prodaj, kar imaš … in hôdi za menoj!” (Mr 10,21). Jezus je mladeniča povabil, naj mu sledi. Od delovanja k bivanju: Ničesar več si ne smeš pridobivati; namesto tega moraš nekaj opustiti. Znebiti se moraš vsega, kar imaš, ker te te številne stvari odvračajo od bistvenega – od doslednega sledenja. Jezus je tudi tokrat obrnil stvari na glavo. Pravi zaklad je v nebesih.

Jezusov poziv velja tudi za nas: osvobodi se, znebi se odvečnega, potem boš imel več prostora zame. Sicer boš nenehno zavajan in nesvoboden. V teoriji se to sliši enostavno. Vendar pa ima povprečni Evropejec po podatkih nemškega Zveznega statističnega urada kar 10.000 stvari. Te stvari kopičiš na primer iz strahu pred krizami. Lastnina obljublja varnost. Vendar pa lahko lastnina postane tudi duševna obremenitev. Stvari, ki jih ne uporabljamo, ki nimajo stalnega prostora za shranjevanje, ki ležijo okoli kot večno nedokončane naloge ali zbujajo slabe spomine, lahko povzročajo bolezni. Tudi zbirke vseh vrst lahko obremenjujejo človeško psiho, saj lastnina zavezuje, kot se pogosto reče.

Ljubitelj literature Roland Kopp-Wichmann je imel veliko zbirko knjig, od katere se dolgo ni mogel ločiti. Toda nekega dne se je odločil in podaril skoraj 1000 knjig. Po bolečini ločitve je prišlo olajšanje: ”Po številnih letih sem spet imel prostor zase.” Tako se lahko zgodi tudi nam, če uresničimo načelo spuščanja. Z vsakim kosom, ki ga oddamo, dobimo več prostora za Jezusa in več časa, da ga posnemamo.

Claudia Mohr

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025