Hvaliti Boga tudi takrat, ko se stvari ne razvijajo v pozitivno smer, je lažje reči kakor narediti. Kaj ta obljuba pomeni v praksi, sem spoznala šele pri delu z bolniki, ki so hudo bolni z rakom. Vedno si jim prizadevam vliti nekaj upanja in poguma za življenje. A vendar se mi občasno zgodi ravno obratno.

Občasno dobim od globoko vernih pacientov ganljiv odgovor na moje vprašanje, kaj jim daje moč v težkih časih. Nedavno mi je neka pacientka zaupala:

“Bog me je v preteklosti nosil skozi težke čase. Morda tega nisem opazila takoj, a bil je z menoj in me nosil. Tako je ravnal v preteklosti, tako ravna danes in tako bo ravnal tudi v prihodnosti. Bog mi vsak dan daje moč, ki jo potrebujem, mir, da se spopadam s svojo boleznijo, in pomirjenost, da sprejmem, da je moje življenje v njegovih rokah, ne glede na to, kaj se zgodi. Vsak dan se odločim, da se Bogu kljub vsemu zahvalim.”

Kakšna izpoved vere! Še vedno sem zelo navdušena in razmišljam o besedah današnje jutranjice. Ali je vendarle mogoče vedno slaviti Gospoda? Če ima človek, ki hodi po tako temni dolini, tako močno vero, ali ne bi morala jaz še bolj zaupati v Božje vodstvo?

Na koncu pogovora s pacienti sem blagoslovljena in znova hvaležno spoznam: Bog nam govori po ljudeh. Danes te vabim, da pozorno prisluhneš, poslušaš njegov glas in se mu zahvališ.

Mirijam Martín Díaz

—

Copyright: © 2024 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2025