Ta psalm nas vabi, da ustvarimo čim več prostora – da na široko odpremo vrata, da jih postavimo visoko, da bo lahko skozi njih šlo čim več – da bo čim več prostora za Boga. To je seveda prispodoba, saj je Bog povsod in ni potrebno, da so moja vrata še deset centimetrov višja.

Ne, Bog ni odvisen od tega, jaz pa bi lahko bila. ”Vzdignite, vrata, svoje glave, vzdignite se, starodavne duri, da vstopi kralj slave!” Ali je težava v Božji veličini ali pa so ovira moja ozka vrata?

Hitro pomislim, da utegnem biti jaz kriva, da bi morala narediti več … Toda sploh ne gre za to. Vsaj tako čutim. Gre namreč bolj za vprašanje, kako široka so moja vrata, kako široko je moje srce.

Če odgovorim iskreno, začutim, kako ozka so moja vrata. Nemočno stojim pred njimi, kajti ne morem preprosto vzeti obliča in z njim pooblati ter razširiti vrata svojega srca za pet centimetrov. Moja vrata stojijo. Mojih stebrov strahu in neprijaznosti ni mogoče preprosto premakniti. To bi si sicer želela, vendar mi s širino in toplino ne uspeva.

Ali mi znana božična pesem Georga Weissela (”Odprite vrata, odprite vrata široko [”Macht hoch die Tür, die Tor macht weit”]) daje odgovor na to svetopisemsko besedilo? Poiščem besedilo, ga preberem in sem presenečena. Kajti pesem ne govori o tem, da bi z lomilko širila svojo ozkost, ne gre za žuganje s prstom in pozivanje k velikodušnosti. Od prve do pete kitice je beseda predvsem o prejemanju.

Prejemanje odrešitve in življenja, veselja in užitka – in to je konec moje bede. Pravzaprav je celotna pesem hvalnica Božjim dejanjem in ne žalostinka zaradi ozkih vrat. Bog je tisti, ki prinaša, daje in je. Morda ne po naključju prav na sredini piše: ”O dobro deželi, o dobro mestu, ki ima tega kralja.” Gre za Boga in dejstvo, da On prinaša vse, ker ve, da mi vsega primanjkuje. Zato je treba prejemati. Kajti kaj si želim bolj kot odrešitve, življenja in veselja? Kaj si želim bolj kot Boga, ki je pravičen, svet in usmiljen?

Ne gre za moja dejanja, ne gre za moja prizadevanja, gre preprosto za to, da čim bolj na široko odprem svoja mala vrata. Ne glede na to, kako velika so moja vrata, bo Bog zagotovo lahko prišel skozi.

In kdo ve, morda se bosta moje življenje in moja vrata razširila kar sama od sebe, ko bo Bog s svojo širino in toplino bival pri meni?

Stephanie Kelm

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024