19. december
Kako prav je torej, da živite sveto in res pobožno, če se bo vse to razkrojilo, da čakate in pospešujete prihod Božjega dne [ali: da željno hrepenite po Božjem prihodu].
Drugo Petrovo pismo 3,11.12
Spet advent. Noro je, kako čas beži. Odrasli bi ga najraje ustavili, otroci pa komaj čakajo, da mine. Toda od Alberta Einsteina dalje je jasno, da je tudi čas relativen. Odvisen je od hitrosti, s katero se premikamo po prostoru. Hitrejši kot ste, počasneje teče čas. Vendar se ljudje še nismo sposobni premikati v prostoru dovolj hitro, da bi opazili skrajšanje časa. V čutenju resničnosti pa je to mogoče, vendar na ravno nasproten način: živeti počasneje pomeni ukvarjati se s trenutkom. To ustvarja občutek, da se podaljšuje čas. Z drugimi besedami, raje delajmo manj kot več, vendar to počnimo intenzivno, tj. z vsemi čutili.
Advent je povabilo in priložnost, da upočasnimo. Vendar zaradi tega ni nič manj intenziven. Nasprotno, je bolj prijeten, bolj premišljen, tišji, bolj nežen. Zato je to tudi čas sveč, vonjav, vzdušja in intimnosti. Sposobnost potopiti se v trenutek in ga doživeti z vsemi čutili je sposobnost, ki je v našem vse-zdaj-in-takoj-svetu, prava redkost. Drugače povedano: če si vzamemo čas, ga pridobimo.
Tudi Božjih skrivnosti ne moremo odkriti s klikom miške ali mimogrede. Ni jih mogoče prenesti – downloadati – od koder koli, niti jih ni mogoče vzeti “s sabo” ali dozirati kot nekakšno zdravilo. Bog je postal človek, Stvarnik vesolja je bil otrok na materinih prsih. Kako bomo to sploh kdaj razumeli? Brezčasni se podredi času in postane Emanuel, Bog z nami.
Nič drugače ni s čakanjem na véliki Božji dan. Za nekatere je čakanje že zdaj predolgo, drugi se bojijo, da jim na tem svetu ni več ostalo veliko časa. Toda kaj pomeni ”sveto in res pobožno živeti”? In kako lahko ”pospešujemo prihod” tega dneva? Ali ga lahko pospešimo s posebno pobožnim življenjem ali gorečim misijonarskim delom, kot menijo nekateri adventisti? [Zato je morda bolj ustrezen prevod: “željno hrepenite po Božjem prihodu”; op. prev.] Enako velja tudi tukaj: treba je znati čakati! Samo Bog pozna čas in uro, kot nam je povedal Jezus. Zato je verjetno najbolje, da čas doživljamo zavestno in ga odgovorno organiziramo.
Lothar Scheel
—
Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024

