Jezus Kristus, ki ni poznal greha, je prišel na svet, kjer je narava onesnažena, živali trpinčene, ljudi pa muči Satan. Toda Bog ljubi ta svet. Zakaj? Ker ga je ustvaril, smo neskončno dragoceni, ne glede na to, koliko hudega se godi tukaj.

Ljubezen ustvarja čustveno vez. To lahko čutimo tudi v primeru stare plišaste igrače, lutke iz otroštva ali avta, ki ga je treba zaradi rje zavreči. Kako radi bi ga ”rešili”! Čustvena vez vključuje tudi sočutje, ki ga občutimo, ko na primer na terasi najdemo ranjenega vrabca. To v nas prebudi sočutje in občutek odgovornosti.

Pri Bogu je vsakdo edinstven, saj je madež v dragocenem kamnu zagotovilo njegove redkosti. Zbiralci znamk si želijo odtisov z napako, nenavadna podrobnost pa naredi obraz še bolj zanimiv. Zato se nam pred Bogom ni treba truditi, da bi bili videti kot superjunaki, niti se nam ni treba delati majhnih.

Kdor misli, da ni dovolj dober, da bi prišel k Bogu, se ne zaveda, da je Bog kot zdravnik: prav najhujši primeri so predmet njegove popolne predanosti. O tem govori tudi uvodno svetopisemsko besedilo. Zato je Jezus rad sedel z domnevno ničvrednimi ljudmi. Marginalizirane skupine so v središču njegove pozornosti, ker najbolj ljubi največjega grešnika.

Jezus svoje Cerkve ni ustanovil kot kluba svetnikov, ampak kot bolnišnico, v katero vstopamo, ker smo ”brez Božje slave” (Rim 3,23). Svojo okolico zaznavamo z Božjimi očmi: žalujemo (gr. ”boli nas želodec”), ko vidimo ljudi, ”razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja” (Mt 9,36).

Ker je Božja ljubezen brezpogojna, lahko vsekdar pridemo k njemu in mu dovolimo, da nas spremeni. Povabimo lahko tudi tiste, ki so ob ”živih mejah in ograjah”, saj vemo, da so naša prizadevanja – pa naj gre za izboljšanje našega značaja ali za dobra dela – enako dragocena kot pisani jogurtov lonček, ki ga prvošolček ob materinskem dnevu podari mami – neskončno dragocen, ker je izraz otroške ljubezni.

Sylvain Romain

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024