Nakupovala sem na trgu Rotkreuzplatz v okrožju Neuhausen-Nymphenburg v Münchnu. Na trgu sem videla mikrofon; nekaj mimoidočih je ustvarilo majhno skupino. Še ena demonstracija? Nad trgom je visel transparent: ”Vsak človek ima svoje ime.” Dijaki in prebivalci soseske so brali imena – imena, priimke, datume rojstva in smrti. Moški, ženske, otroci, cele družine ”… umorjeni v Terezinu, umorjeni v Kaunasu …” Ustavila sem se in poslušala do konca.

Bil je 9. november, ne le veseli dan spomina na padec berlinskega zidu leta 1989, temveč tudi dan spomina na ”kristalno noč” (Reichspogromnacht) 9. novembra 1938, ki je dala zeleno luč sistematičnemu pobijanju Judov v Evropi. V koncentracijskih taboriščih so zapornikom vtetovirali številke. Morda je številke lažje ubiti kot ljudi …

Vsak človek ima ime. ”Da bi v zavesti ljudi ohranili spomin na posamezne usode v času holokavsta, bo v dvorani Stare mestne hiše potekalo branje imen, pisem, dokumentov in kratkih biografij preganjanih in umorjenih ter skupna molitev ob spominskem kamnu nekdanje glavne sinagoge /…/. Letošnje branje imen [2022] je posvečeno bolnikom in sorodnikom medicinskega in negovalnega osebja Israelitische Privatklinik e. V., ki so bili leta 1942 umorjeni v getu Terezin.” (Na podlagi zapisa na spletni strani mesta München.)

V Svetem pismu so imena vedno povezana s posebnim pomenom. Ljudem je Bog pogosto dal novo ime, ker se je spremenil njihov življenjski položaj ali naloga.

Vsak človek ima ime, ki pomeni njegovo identiteto. Nobena oseba na zemlji ni pozabljena; Bog pozna ime vsakega posameznika. Nobenega obstoja ni mogoče tako popolnoma izbrisati, da si ga Bog ne bi zapomnil. ”Poklical sem te po imenu: moj si” (Iz 43,1).

Heidemarie Klingeberg

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024