1. november
V osebi Jezusa Kristusa se je razodelo Božje usmiljenje, ki ponuja rešitev vsem ljudem. Poziva nas, naj se odvrnemo od vsake brezbožnosti in od vseh sebičnih želja, namesto tega pa naj bi živeli premišljeno in spodobno, kot je všeč Bogu.
Pismo Titu 2,11.12 (ŽNZ)
Gospod Ponos sedi na biserni ogrlici. Je lesena figura z dolgimi visečimi nogami, prav tako kot drugi poleg njega. Toda gospod Ponos ni takšen kot drugi. Ima eleganten klobuk in sedi vzravnano ter dostojanstveno. Biserna ogrlica, na kateri sedi, se imenuje Milost. Rad sedi na njej. Dobro mu dene.
Toda gospodu Ponosu ni lahko. Drugi poleg njega ne sedijo mirno in vzravnano. Na primer gospodična Predrznost skače z bisera na biser, zaradi česar se vsa verižica ziblje.
”Predrznica!” ogorčeno reče gospod Ponos. ”Stoj mirno, sicer bomo vsi padli z ogrlice.” Toda Predrznost ga ne posluša, temveč veselo skaklja naprej. Potem je tu mala Veseloumnica s svetlimi kitkami. Med petjem pesmice binglja z nogami. Biserna ogrlica pa se ziblje in ziblje.
”Zdaj pa utihni in sedi pri miru!” ji ukaže Ponos. Toda zaman. Drugi ne razumejo, zakaj je tako razdražljiv.
”Ne skrbi,” mu reče Potrpežljivost. ”Ogrlica nas lahko zdrži, kakor zdrži tudi tebe.” ”Daj no!” odvrne gospod Ponos. ”To je nekaj povsem drugega.”
Gospodu Ponosu ni lahko. Drugi ne razumejo, da bi se morali lepo obnašati, ko sedijo na Milosti. Ali pa se on moti? Ali milost raje nosi njega kot druge?
”Ponos,” ga ogovori biserna ogrlica, ”nosim te, ker si to želim, in ne zato, ker se tako lepo obnašaš. Druge nosim prav tako, kot nosim tebe. Jaz sem Milost. Nikoli se ne bom zlomila in nihče ne bo slučajno padel z mene. Ali misliš, da druge držim po krivici samo zato, ker jih ti nočeš prenašati?”
Ponos in tudi drugi prebivalci ogrlice so v srcu vsakega človeka. A Milost je dovolj močna za vse.
Manuela Muschter
—
Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024