28. oktober
In odpústi nam naše dolge, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom.
Evangelij po Mateju 6,12
Številni svetopisemski prevodi v peti prošnji Gospodove molitve postavljajo omembo našega odpuščanja v preteklik. Tako piše tudi v izvirnem (grškem) besedilu in kaže na to, da je prošnja za odpuščanje povezana z našo pripravljenostjo odpustiti drugim njihove napake. Toda ali to ne spreminja odpuščanja v menjalno trgovino? “Do ut des” (”dajem, da bi ti dal”) je bilo načelo antičnega [rimskega] žrtvenega kulta: žrtvujemo bogovom in pričakujemo dar v zameno. Vendar je to v popolnem nasprotju s Svetim pismom. Odpuščanje je zastonjski dar Božje milosti za skesane in ne temelji na našem predhodnem dosežku.
Toda kako lahko potem Gospodova molitev Božjo odpuščajočo milost izrecno povezuje z našim preteklimi dejanji? V tem primeru bi se prošnja morala zatakniti v grlu vseh tistih, ki še niso spravljeni z bližnjimi.
Ta vtis še okrepi epilog, ki sledi Gospodovi molitvi: ”Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov” (v. 14.15).
V priliki o neusmiljenem dolžniku dolg, ki ga je kralj velikodušno odpisal, pade nazaj na škandaloznega služabnika, ki od svojega sodelavca brutalno zahteva povračilo majhnega dolga. ”Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu bratu” (Mt 18,35). To velja za dan, ko bo kralj obračunal s svojimi služabniki (v. 23), kar jasno namiguje na poslednjo sodbo. ”Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar” (Mt 5,23.24).
Bog nam ne odpusti krivde šele takrat, ko se spravimo z vsemi, ki so bili krivi proti nam. Toda vsakdo, ki pričakuje, da nas bo Bog na poslednji sodbi oprostil krivde, se mora zavedati, da Božja odpuščajoča milost rodi sadove, ki se kažejo v naši pripravljenosti odpuščati. Gospodova molitev nas na to vedno znova opozarja.
Rolf Pöhler
—
Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024

