Nekatera besedila v Svetem pismu te prisilijo, da se umiriš in poslušaš. Tako se počutim ob besedah iz Pridigarja 3,1–8. Pritegne me poetična lepota, pa tudi prodirljivost, s katero so opisane bistvene življenjske stvari. Navsezadnje gre za čas in večnost, za ljudi in za Boga. Ta odlomek govori o izkušnji varnosti in prepuščenosti na milost in nemilost življenju, o veselju in trpljenju, o našem srcu, ki lahko ljubi in včasih sovraži. Omenjena je lepota, vendar tudi temne ure našega življenja niso izpuščene. Vse, kar doživljamo, je urejeno po božanskem urniku. ”Tako sem prišel do zaključka, da za človeka ni nič boljšega kot biti vesel in uživati življenje” (v. 12; prevod iz nemščine). Da, naše življenje je minljivo ter polno trpljenja in krivde, toda Božje delo bo trajalo večno. To pomeni, da Bog blagoslavlja in izpopolnjuje naše nepopolno življenje. To je osupljivo: svetlo in temno, črno in belo, pisano življenje in siv vsakdan – vsa ta nasprotja se nenadoma ujemajo. Ko se uskladijo in je življenje dopolnjeno, dobijo vsi odtenki našega življenja globok smisel.

Naše življenje ne poteka vedno po ravni črti, pa vendar postane čudovito delo našega Boga. To nam omogoča, da stojimo pred njim v strahospoštovanju, ljubezni in zaupanju; v globokem prepričanju, da vse, s čimer smo se srečali in s čimer se bomo srečali v prihodnosti, sodeluje, da bi ustvarilo nekaj smiselnega ter celo prineslo odrešitev in blagoslov (prim. Rim 8,28). S tem pa ne olepšujemo zla in trpljenja, temveč vse kategoriziramo kot celoto in se čudimo, kako Bogu uspe iz vsega tega ustvariti tako čudovito umetniško delo življenja. Rastemo in zorimo. Doživljamo odpuščanje in veselje. Izkušamo banalno in občudovanja vredno, krize in Božjo pomoč, nato pa večni in prenavljajoči mir, ki ga Bog polaga v naše srce.

Hartwig Lüpke

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024