Jezus je pripovedoval zgodbo o bogatem poljedelcu. Imel je velika polja in veliko skednjev, v katerih je skladiščil žito. Potem pa je prišlo leto obilne žetve. Da bi se prilagodil pričakovani žetvi, je podrl vse stare hleve in jih nadomestil z izredno velikimi hlevi. Nato je požel žito do zadnjega stebla in ga spravil v skednje, da ne bi ničesar zapravil. Vsekakor je moral to načrtovati dan in noč ter se za to zelo potruditi. Za ženo in otroke mu ni ostalo časa, vendar je imel vedno v mislih velik cilj: Po tej žetvi mi do konca življenja ne bo treba delati.

Ko je bilo vse delo opravljeno, je dolgo vzdihoval: Uspelo mi je! Tisto noč pa je doživel srčni napad in umrl. Dosegel je svoj cilj: do konca življenja mu ni bilo več treba delati. Toda ali so bile njegove sanje videti takšne? Kaj se je zgodilo z vsem žitom? Morda so ga pojedli molji ali pa je splesnelo.

Žito v manjših skednjih mu je dolgo časa zadoščalo, celo obogatel je, toda ljudje okoli njega so morda stradali. Kako velik blagoslov bi imel, če bi presežek žita razdelil revežem!

Ko pogledam v svoj hladilnik in omare, najdem veliko več, kot potrebujem. In kako pogosto hrana splesni, ker sem hkrati odprl veliko preveč, kot sem zmožen pojesti? Že nekaj časa sodelujem pri deljenju hrane (foodsharing). Deljenje hrane poteka tako, da se zvečer odpravimo v trgovine z živili in pekarne ter poberemo hrano, ki bi jo trgovci sicer zavrgli. Ta živila nato razdelimo tako, da se porabijo. Nekega večera smo ”rešili” približno 300 svežih žemljic. Od takrat nakupujem bolj zavestno in načrtno.

Ob zahvalnem bogoslužju se Bogu zahvaljujemo za vsa različna živila, ki nam jih je dal. Bog nam je dal dovolj hrane. Cenimo to!

Heike Steinebach

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024