Ali je to opomin, navodilo, spodbuda, ukaz, poziv ali tolažba? Grški izraz ”parakalo”, ki ga Pavel večkrat uporabi pred to vrstico, omogoča vse naštete možne prevode. Če predpostavimo, da hvaležnosti ni mogoče niti ukazati niti zapovedati, potem je morda najustreznejši izraz spodbuda. Pavel vernike opozarja na možnost pozitivne drže, s katero je življenje lahko veliko boljše in lepše kot s samosvojim načinom življenja. ”Razvijajte hvaležno držo,” pravi odločno. Božja volja je, da bi živeli življenje hvaležnosti. Takšna osnovna drža se zgodi v Jezusu Kristusu, ki se je daroval svetu.

Kako naj to razumemo? Kdor se zahvaljuje, misli. Zahvalna beseda ima namreč naslovnika. Pred zahvalo, ki ste jo prejeli od nekoga, se pojavi dobro dejanje. Hvaležni ljudje prejemajo dobrine življenja – pa naj gre za hrano in pijačo, sonce in dež, prijateljstvo in družino, lepo praznovanje, uspešno opravljeno nalogo – kot dobrodelni dar, ki jih usmerja na pot k bližnjemu in jim omogoča, da so tu za druge. To še posebej pride do izraza, ko kateri odlikovanec skromno komentira čestitke: ”Pohvalo bom posredoval svojim staršem/učiteljem/svoji ekipi.”

Res je, da hvaležnosti ni mogoče ukazati, ampak mora dozoreti v nas samih. Majhni otroci na primer prejemajo stvari kot nekaj samoumevnega, ne da bi se zahvalili zanje. Stvari sprejemajo na naraven način. Prejmejo, kar jim pripada, preprosto zato, ker so še vedno otroci. To je v redu. Ko pa odrastejo in spoznajo, da se je tudi za prijazna dejanja nekdo moral potruditi, jih je treba naučiti prositi in se zahvaliti, da bi spodbudili pozitiven odnos do bližnjih. Nekega dne bodo odkrili, da ni vse samoumevno. Za zdaj pa se vam lahko zahvalijo s čudenjem, nasmehom ali sijočimi očmi. To je dober začetek.

Thomas Domanyi

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024