18. september
Nato sem videl umrle, velike in majhne, kako stojijo pred prestolom. In odprle so se knjige. Odprla pa se je tudi druga knjiga: knjiga življenja. Umrli so bili sojeni po tem, kar je bilo napisano v knjigah, po svojih delih.
Razodetje 20,12
42-letni moški je rezerviral let. Toda ko je prispel na letališče v Düsseldorfu, se je najprej obrnil na letališko policijo. Policista je vprašal: ”Ali lahko preverite, če me še iščejo?” Policist je ugodil njegovi prošnji in ugotovil, da so bile vse prejšnje zahteve za iskanje izbrisane. Prav tako je moškemu potrdil, da je plačal vse globe. ”Potem lahko zdaj mirne duše potujem,” si je oddahnil in odšel do okenca svoje letalske družbe.
Tudi Bog hrani evidenco o vsakem od nas. Vsa naša dejanja – tako dobra kot slaba – so registrirana. Če je vse zabeleženo, kako je videti bilanca mojega življenja? Justicija, rimska boginja pravice, v eni roki drži tehtnico, v drugi pa meč.
Tudi Bog je Bog pravice (Ps 11,7) in ima meč za izvajanje sodbe (Raz 19,15). Kaj pa tehtnica? Ali lahko slabo dejanje uravnotežim z dobrim? Ne, saj Jezus pravi: ”Na sodni dan mi bodo mnogi rekli: ‘Toda Gospod, mi smo preroško govorili v tvoj prid! Gospod, storili smo /…/ veliko čudežev!’ Jaz pa jim bom odgovoril: ‘Nikoli vas nisem poznal. Teptali ste moje zapovedi, zato se mi umaknite izpred oči!” (Mt 7,22.23; po nemškem prevodu)
Nekdo je lahko zaradi svojih dobrih dejanj zelo spoštovan, vendar to pri Bogu ni dovolj. ”Človek ni opravičen po delih postave” (Gal 2,16). Kar nam ni mogoče, je za nas naredil Jezus s svojo žrtvijo na križu. ”Kdor vanj veruje, se mu ne sodi” (Jn 3,18), saj je njegovo ime zapisano v ”knjigi življenja”. Naša dejanja, ki se jih sami neradi spominjamo, so izbrisana iz drugih knjig. Naša krivda je bila plačana z Jezusovo krvjo. Tistim, ki zaupajo v to, se ni treba bati Božje sodbe.
Holger Teubert
—
Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024

