Ob tej Jezusovi izjavi sem pomislil na rezultate reprezentativne raziskave, ki jo je opravil Inštitut za raziskovanje trga in javnega mnenja. V njej se redno sprašuje, kako pogosto se ljudje na internetu srečujejo s sovražnim govorom. Sovražni govor se nanaša na omalovaževanje in zaničevanje posameznikov ali skupin. Leta 2022 je 39 odstotkov anketirancev navedlo, da so se srečali s sovražnim govorom, zlasti na družbenih omrežjih. Te številke iz leta v leto naraščajo.

Gre za paradoks: izobraževalne ustanove in organizacije civilne družbe si že vrsto let prizadevajo za širjenje občutljivega in vključujočega jezika, katerega namen ni nikogar prizadeti. V analognem diskurzu se tega običajno držijo. V senci interneta pa se dogaja nekaj povsem drugega: ton postaja ostrejši, ljudje z drugačnim mnenjem, kulturo, spolno identiteto ali celo samo drugačnim slogom oblačenja so kljub naši strpni in odprti družbi vse pogosteje deležni posmeha ali prezira.

Jezus v besedah današnje uvodne vrstice poveže brezzakonje s pomanjkanjem ljubezni. Toda ali ni prevladujoč vtis, da zakon in ljubezen ne gresta dobro skupaj? Da in ne. Zakon ima tudi zaščitno vlogo – kjer ljubezni ni, morajo državni zakoni omejiti diskriminacijo in obrekovanje s kaznovanjem teh dejanj. Tudi za dobro sobivanje so potrebna pravila, saj so potrebe in osebne izkušnje na vseh straneh različne.

Včasih nas mora zakon prisiliti, da vsaj navzven upoštevamo oblike spodobnosti in spoštovanja. Iz kognitivnih raziskav je znano, da naša dejanja vplivajo tudi na naše misli, in ne le obratno.

”Pokazati in potrjevati ljubezen” (2 Kor 2,8 ŽNZ/SSP) se sliši naporno, vendar lahko praktična dejanja ljubezni spremenijo tudi naša neljubezniva stališča. Poskusimo!

Thomas Lobitz

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024