Luka poroča o sporu med učenci. Čas njihovega prepira je presenetljiv. Pred tem – pri zadnji večerji pred Jezusovo aretacijo – je Jezus dvanajsterim povedal, da ga bo eden izmed njih izdal. Kaj? To ne more biti res! Ko je šok popustil, se je začelo veliko ugibanje: ”Učenci so začeli razpravljati, kdo izmed njih bi to lahko bil” (v. 23 ŽJ). Nenadoma so bili vsi osumljenci. Kako neprijeten položaj za prijatelje!

Ne vemo, kako dolgo so razmišljali o tem. Izvemo pa za presenetljivo spremembo teme: v enem trenutku so se spraševali, kdo je izdajalec v njihovih vrstah, v naslednjem pa so hoteli vedeti, kdo je najpomembnejši med njimi! Dejstvo, da se je razplamtel temperament in so izbruhnili prepiri, jasno pokaže, kako preveč človeško so še vedno razmišljali. Ali nista Jakob in Janez že prej predrzno zahtevala od Jezusa, da jima v prihodnji slavi rezervira mesto na njegovi desni in levi strani (Mr 10,35–40)?

Dobro je, da je Jezus z odločnimi besedami zaključil prerekanje učencev in se razglasil za vzor resnične veličine. Osrednje sporočilo njegovega poziva je aktualno tudi danes: resnična veličina je v pripravljenosti služiti, se pravi v tem, da delamo dobro drugim v Božjo slavo. To je edini način za gradnjo Božjega kraljestva sredi sveta, ki se ukvarja predvsem s pridobivanjem in ohranjanjem moči.

Naša družba bolj kot kdaj prej potrebuje ljudi, ki se razlikujejo od splošnega toka tekmovalne naravnanosti in samooptimizacije. Kristjani lahko posnemamo Jezusov zgled – v družini, cerkvi in na delovnem mestu. Vendar to ne pomeni, da moramo živeti v ozadju ali se vedno postaviti na konec vrste. Raje ”zajemajte moč v Gospodu in sili njegove moči” (Ef 6,10) ter ”imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe” (Flp 2,3).

Jürgen Schammer

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024