Nekateri to nenavadno Jezusovo dejanje vidijo kot napad besa, drugi pa s tem opravičujejo božansko uporabo nasilja. Vsi evangelisti poročajo o tem nenavadnem dogodku, ki se nikakor ne sklada z mirnim tonom pridige na gori na zelenih galilejskih travnikih. Vendar pa jeza ni nikjer omenjena. Matej, Marko in Luka trezno ugotavljajo: ”In začel je …” Torej ne gre za jezno zagrenjenost pobožnega turista, ki ga je razburila prodaja razglednic v kölnski katedrali.

Tempelj v Jeruzalemu je bil najbolj simboličen kraj dejanja, ki ga je Jezus najbrž zavestno izbral. Tempelj je bil Božje bivališče, kraj žrtvenih daritev in nenazadnje politični simbol nacionalne identitete. Simboliziral je tako Božjo slavo in zgodovino njegovega ljudstva (verski simbolizem) kakor zatiranje revnih, ki ga je povzročala bogata elita (politični simbolizem).

Ali je potemtakem šlo za očiščenje, kot bi lahko sklepali iz naslovov tega dogodka v različnih prevodih Svetega pisma, ali za preroško dejanje, publicity stunt, kot se danes reče na aktivistični sceni? Trgovci so verjetno naslednji dan ali pojutrišnjem spet postavili svoje mize in nadaljevali prodajo žrtvenih živali. Toda Jezus je predvidel in tudi sam simboliziral, da bo žrtvovanje prenehalo in bo tempelj porušen. Konec koncev je tempeljsko dejanje napovedovalo Kristusovo trpljenje in pripeljalo do tega, da je Jezus končal na križu. S tem se je izpolnilo tisto, kar je napovedal: On je tempelj.

Nevarnost, s katero se je Jezus tukaj srečal, je, da verski ali tudi politični simboli zaživijo svoje lastno življenje in služijo le temu, da se prepričamo in ugotovimo, kdo je ”notri” in kdo ”zunaj”. Čeprav je Bog sam dal pobudo za tempelj in njegovo gradnjo, je bil tempelj začasna ustanova. Zato se tu postavlja ključno vprašanje: Katere verske simbole, dogmatične nauke ali tradicije gojimo danes, na katere bi se Jezus odzval podobno kot takrat?

Dennis Meier

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024