21. julij
Ko gledam nebo, delo tvojih prstov, luno in zvezde, ki si jih utrdil: Kaj je človek, da se ga spominjaš, sin človekov, da ga obiskuješ?
Psalm 8,4.5
Ko je Neil Armstrong 21. julija 1969 kot prvi človek stopil na Luno, je bila to prava senzacija. Televizijski gledalci in radijski poslušalci po vsem svetu so sedeli pred svojimi napravami in mrzlično pričakovali uspeh te edinstvene vesoljske misije. V naslednjih štirih desetletjih se je tema vesoljskih potovanj precej umirila. NASA se je občasno zaradi finančnih razlogov bala za svoj obstoj, teoretiki zarote pa so celo začeli govoriti, da je bil pristanek na Luni ena velika prevara.
Zares razburljivo je postalo šele leta 2020, ko sta si NASA in ESA, severnoameriška in evropska vesoljska agencija, zastavili cilj osvojiti ”rdeči planet”, Mars. Načrti zdaj postajajo konkretnejši: prva misija s človeško posadko na Mars naj bi se začela leta 2033, prvi pristanek človeka na Marsu je načrtovan za leto 2039, vozovnica na Mars pa naj bi stala približno 200.000 dolarjev. Nehote se začnem smejati, saj si ne morem kaj, da ne bi pomislil na znani citat Blaisa Pascala: ”Če hočeš nasmejati Boga, mu povej svoje načrte.”
Stvarnik celotnega vesolja se bo verjetno moral smejati veličastnim načrtom astroznanstvenikov. Gledano s človeške perspektive so morda res impresivni in fascinantni, pa vendar bodo vedno ostali le drobni koraki, nemočni poskusi, da bi prišli do dna Stvarnikove nedojemljivosti.
Z njegovega vidika je vsak od nas le drobec prahu. A prav v tem se razkriva vsa njegova veličina, saj vidi vsakega od nas, zanima se za nas ter nam vsak dan znova namenja svojo ljubezen in usmiljenje. To bo naredil tudi danes in prav to izkušnjo iskreno želim tebi in meni.
Friedhelm Klingeberg
—
Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024

