Zadnji čudež, ki ga je Jezus naredil na svoji zadnji poti v Jeruzalem, je bil ozdravljenje slepega človeka. Jezus ga je izrecno vprašal: “Kaj hočeš, da ti storim?” Slepčev odgovor je bil jasen: želel je videti. Jezus mu je rekel: “Pojdi, tvoja vera te je rešila.” Dogodek se nadaljuje: “Takoj je spregledal in šel po poti za njim.” Šel je z Jezusom v Jeruzalem. In kaj je tam doživel? S pravkar pridobljenim vidom je zdaj videl temo tega sveta in Jezusovo smrt.

Kaj Jezus pričakuje od tistih, ki so prejeli vid? Ne prihrani jim trpljenja. To ima globok pomen. Jezus tudi tebi in meni pravi: “Spreglej!” Tisti, ki jim Jezus odpre oči, najprej vidijo nepravičnost in stisko v svetu. Na te reči postanejo bolj občutljivi – tudi na to, kar so sami naredili ali česar niso. Vendar temu niso prepuščeni na milost in nemilost. Niso več slepi.

Ozdravljeni človek ni videl le križanja in smrti. Ker je sledil Jezusu, je lahko videl še več. Videl je tudi vstajenje in novo življenje. Tisti, ki gledajo na Jezusa, se lahko trpljenju zoperstavijo s “toda” in spoznajo: “Za vse pa je umrl zato, da tisti, ki živijo, ne bi živeli več zase, ampak za tistega, ki je zanje umrl in bil obujen” (2 Kor 5,15). “Sam je na svojem telesu ponesel naše grehe na les, da bi mi grehom odmrli in živeli za pravičnost” (1 Pt 2,24). Tema in trpljenje tega sveta nista brezizhodna. Tisti, ki to verujejo, imajo drugačno perspektivo. Četudi sami ne morejo odstraniti teme, si lahko prizadevajo za dobro in tako v ta temačni svet prinesejo nekaj svetlobe.

Lothar Wilhelm

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022