Osmi marec je mednarodni dan žena. V zvezni deželi Berlin in 25 drugih državah je to celo dela prost dan. Mednarodni dan žena ima dolgo tradicijo. Predlagala ga je nemška socialistka Clara Zetkin na mednarodni ženski konferenci v Københavnu leta 1910, prvič pa so ga praznovali 19. marca 1911. Povod za to je bil boj za volilno pravico žensk.

Za koliko temeljnih pravic so se morale ženske trdo boriti! Zgodovina trpljenja in poniževanja je dolga. Ženske so bile in pogosto še vedno so sužnje, igrače in lastnina moških. Ženske so doživljale in še vedno doživljajo nasilje, ponižanje, zaničevanje in diskriminacijo. Stoletja je bil ženskam onemogočen dostop do študija teologije, filozofije, znanosti, tehnologije in medicine. Dela slikark, skladateljic, glasbenic in pisateljic se niso smela objavljati pod njihovimi lastnimi imeni, če so sploh lahko bila objavljena. Soustvarjanje politike jim je bilo dolgo časa onemogočeno. Ženske v Nemčiji so dobile volilno pravico šele leta 1918, a tudi po letu 1945 so lahko odprle bančni račun, sklepale posle, hodile v službo ali opravljale vozniški izpit le s soglasjem svojega moža.

Mar bi se jasna hierarhija spolov morala videti tudi (in še posebej) v krščanski cerkvi? Njen ustanovitelj, Jezus Kristus, gleda na to povsem drugače: “Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi in da jim velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik” (Mt 20,25.26).

V krščanski skupnosti ni prostora za potiskanje na rob in diskriminacijo na podlagi izvora, kulture, družbenega položaja ali spola. “V Jezusu Kristusu ste vsi eno.” Vera v Jezusa Kristusa združuje, ne marginalizira, ne ločuje in ljudem ne jemlje dostojanstva. To velja tudi in zlasti za ženske, ki jih je naš Gospod Jezus Kristus vedno srečeval na ravni oči. Vsi – tako ženske kot moški – pripadamo Kristusu!

Heidemarie Klingeberg

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022