Odkar pomnim, je bil konec sveta tik za vogalom: kubanska kriza, rakete Pershing, prva in druga zalivska vojna, 11. september, pandemija covida-19 … Nedvomno gre za konkretne krize, toda kako naj v njih ravnamo Jezusovi sledilci? Namesto da bi vprašali različne alarmiste, se raje držimo Božje besede. Apostol Peter se sklicuje na prerokbo, in res je nekaj na tem! Toda kaj bi zanesljivo pripisovanje napovedi določenim dogodkom dejansko spremenilo? Kaj bi se izboljšalo?

Zdi se mi, da prerokbe razumemo preveč enostransko. Ne gre za ekskluzivno sposobnost predvidevanja. Preroki so bili vedno poslani, da bi popravili tvoje in moje konkretno vedenje vsak dan v tednu. Vedno znova beremo Božje sporočilo njegovemu ljudstvu: “Spremenite življenje in dejanja!” Preroška beseda torej v prvi vrsti ni vizija prihodnosti, temveč poziv k spreobrnjenju: da se odvrnemo od vseprisotne sebičnosti in se obrnemo k bližnjemu.

Priliko o usmiljenem Samarijanu verjetno pozna vsakdo. Jezusove zaključne besede, ki jih je namenil poznavalcu Svetega pisma – “Pojdi in ti delaj prav tako” – so preroška luč, o kateri govori Peter (Lk 10,37). Ta “sveti na temnem kraju” in ta temni kraj ni zmeden čas krize ali nepregledna prihodnost, temveč temno srce. Kako vem, da je Peter mislil tako? Ker tu ne govori o Kristusu, “danici”, ki se bo pojavila na nebu, temveč o tem, da danica vzhaja v naših srcih.

Srce je prostor, ki potrebuje luč. To je učinek resničnega preroštva v Božjem smislu. Zato izkoristimo vsako priložnost, tudi krizo, da Jezusu in njegovi naravi damo prostor v svojem srcu. Takrat zasije svetloba: prepiri se razrešijo; tisti, ki potrebujejo pomoč, jo dobijo; naučimo se biti tu za bližnje; cerkev odkrije svojo posebno nalogo; družine se zbližajo. Tako preroška beseda postane sijoča luč med nami!

Ralf Schönfeld

—

Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022