5. maj
Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar. Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil.
Pismo Efežanom 2,8.9
V šoli sta se spoprijateljila dva fanta. Po končanem šolanju je eden postal trgovec, drugi pa pravnik. Nekega dne je sodnik sedel na sodniški stol in pogledal v oči trgovca, ki je sedel na zatožni klopi. Kaj naj naredi? Moral je biti pravičen, hkrati pa je želel pomagati prijatelju, ki je poneveril veliko vsoto denarja. Prijatelj ga je bridko gledal, ko je razglasil sodbo, visoko denarno kazen. Toda potem je sodnik slekel sodniško haljo, stopil do prijatelja in mu izročil ček v višini globe. Objela sta se, ganjena do solz. Njuno prijateljstvo je trajalo vse življenje.
Bog Oče se do ljudi vede kakor ta sodnik. Vsak od nas si zasluži večno smrt. Toda Bog je imel načrt za rešitev že dolgo pred nastankom človeštva. Ko se je Jezus rodil v Betlehemu, se je “razodela /…/ Božja milost, ki rešuje vse ljudi” (Tit 2,11). Jezus je na križu plačal ceno za to milost. “V resnici je nosil naše bolezni, naložil si je naše bolečine” (Iz 53,4). Zato nikomur, ki v veri sprejme to odrešujočo milost, ni treba umreti večne smrti. Za to milost ne moremo nikoli “plačati”, saj so vsa dobra dela, ki jih naredimo, pri Bogu norma. Zato se mora vsakdo odločiti, ali bo to milost sprejel v veri. Jezus jo ima za nas pripravljeno vsak dan.
To milost lahko uporabljamo na dva načina. Kot odpuščanje, če smo ravnali napačno in zato postali krivi. Ali kot prošnjo Svetemu Duhu za njegovo moč. Sveti Duh nas kot Jezusov predstavnik varuje pred neuspehom. Vodi naše misli, nas spremlja na vseh poteh in nas opozarja, kadar smo v nevarnosti. Daje nam moč, da pogoltnemo zlobne besede, premagamo grenke poglede in samo stisnemo pest v žepu, namesto da bi takoj udarili. Tudi danes nas Jezus želi spremljati skozi dan s svojo odrešilno milostjo.
Günter Schlicke
—
Copyright: © 2021 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2022